Določila Zakona o vodah nadzorujejo inšpekcije za okolje in naravo na Inšpektoratu za okolje in prostor in prijave kršitev iz področja Zakona o vodah so zelo številne. V letu 2019 jih je bilo 528. Večinoma gre za prijave odlaganja gradbenih in drugih odpadkov v vodotoke oziroma na brežine ter posege, s katerimi si inšpekcijski zavezanci želijo izboljšati oziroma urediti stanje ob vodotoku. V letu 2019, so inšpektorji za okolje in naravo samo v teh zadevah, izdali 123 ureditvenih odločb.

Zakon o vodah je, kar se tiče posegov, ki bi lahko imeli vpliv na stanje voda ali vodni režim, zelo jasen.  Določa, da je potrebno za vse posege, bodisi da gre za ograje, obrambne nasipe pred poplavami, betonske stene, škarpe iz različnih materialov, nasipavanja itd., pridobiti vodno soglasje. Za gradbene objekte, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, pa je potrebno pridobiti ustrezno pozitivno mnenje. Dovoljenja, s katerim se lahko posega na vodno zemljišče ali priobalni pas, izdaja Direkcija za vode (DRSV).

Tudi za »urejanje« škode, ki je nastala zaradi delovanja voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.  Recimo, da si nekdo postavi betonski zid na brežini vodotoka, ker bi rad preprečil, da mu poplavlja dvorišče, a to naredi brez vodnega soglasja, ga bo moral, v primeru uvedbe inšpekcijskega postopka, odstraniti, če zanj ne bo pridobil vodnega soglasja. To velja za vse posege, ki so izvedeni po letu 2002, ko je v veljavo stopil Zakon o vodah.

Da osvetlimo problematiko, se bomo navezali na konkreten primer, ki ga predstavljamo v nadaljevanju.

Inšpekcija za okolje in prostor je prejela številne prijave poseganja na vodno zemljišče vodotoka znotraj industrijske cone. Med drugim je inšpekcija prejela prijavo tudi od rečne nadzorne službe. Rečni nadzorniki so zaposleni pri državnem koncesionarju za urejanje voda in med drugim opravljajo tudi nadzor nad stanjem slovenskih voda.

Na terenu je inšpektor ugotovil, da je nov lastnik parcele ob potoku izvedel kar nekaj posegov zato, da bi parkirišče povečal tako, da bodo na njem lahko obračali tovornjaki, saj je šlo za skladiščni prostor. Posekal je nekaj gozda (zaradi česar je v postopku sodelovala tudi gozdarska inšpekcija), zasul obstoječi vodotok (potok), ki je parcelo delil po sredini in ga preusmeril na rob parcele. Vse to je zavezanec izvedel brez predhodne pridobitve vodnega soglasja DRSV.

Inšpektor za okolje, ki je prejel prijavo, je uvedel postopek nadzora po določilih Zakona o vodah, ki določa sanacijski ukrep povrnitve v prvotno stanje. Pred prihodom inšpektorja na teren, je inšpekcijski zavezanec, potem ko je izvedel, da je bil zoper njega uveden inšpekcijski postopek, zopet opravil nekaj posegov na vodno zemljišče vodotoka znotraj industrijske cone, tokrat zato, da bi z njimi saniral prejšnje posege. Potok je speljal v staro strugo, novo pa zasul. A tudi dobronameren poskus popravljanja zadev na vodnih zemljiščih, je po Zakonu o vodah nedovoljeno poseganje na vodno zemljišče vodotoka, v kolikor zato ni bilo pridobljeno vodno soglasje. Zakon o vodah točno določa, kako je potrebno izvesti ustrezno sanacijo posegov na vodnih zemljiščih. Potrebno je izdelati projekt, ki ga presoja DRSV ter pridobiti usposobljenega izvajalca. Ob tem se nam zdi smiselno dodati, da cena sanacije po navadi za nekajkrat presega ceno posega.

Ta sanacija ni bila izvedena ustrezno, zato je moral inšpektor izreči ukrepe za preprečitev nadaljnje škode. V tem primeru je imel zavezanec tudi kanček sreče, ker je bilo območje posega znotraj industrijske cone, za katero je občina pripravila občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). OPPN, ki je izvedbeni dokument in vsebuje predvideno rabo prostora s podrobnimi načrti ureditve zemljišč. Za te ureditve  občina pridobi soglasja ustreznih strokovnih institucij. Tudi za ureditev vodotoka, na območju katerega je izvedel posege zavezanec, je občina, v okviru OPPN predvidenih ureditev, pridobila ustrezna soglasja DRSV. Inšpektor je v postopku ugotovil, da se bo nastala škoda, izvedena z zavezančevim posegom, sanirala z realizacijo OPPN, ki je bila tik pred zdajci in je inšpekcijski postopek ustavil. To je bila izjema, ki ne potrjuje pravila, da morajo kršitelji za poseg na vodnih zemljiščih izvesti vse prej kot enostaven in poceni postopek sanacije. Inšpekcija je v postopku izrekla le denarno kazen s prekrškom.

Na tej točki naj omenimo, da je bila prijava podana tudi na policijo, ki je bila prav tako prisotna na terenu in v postopku, ter je prijavo podala na državno tožilstvo, ki pa se za ovadbo iz naslovna uničenja okolja, kot to določa Kazenski zakonik, ni odločilo. Lahko pa bi se.

V izogib takim postopkom, ki so lahko dolgoletni in zelo, tako čustveno, kot tudi finančno naporni, je zato potrebno upoštevati določila Zakona o vodah in si za vse posege v bližini voda, tudi tiste, ki jih izvedemo v dobri veri in z najboljšimi nameni, pridobiti dovoljenje DRSV, preden se lotimo poseganja. Ljudje se čedalje bolj zavedamo, da je potrebno okolje čuvati, zato nam le redko uidejo nedovoljena početja, o katerih obveščamo inšpekcije, policijo, medije.