Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Brežice

Vlada je sprejela Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Brežice, Novelacija št. 2, maj 2020.

Novelacija podaljšuje terminske plane nedokončane izgradnje ureditev na območju državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Brežice do konca leta 2022 in zagotavlja dodatna finančna sredstva za izgradnjo ureditev v višini 12,68 milijona EUR v letih od 2020 do 2022, preračunano na tekoče cene.

V sklopu dokončanja vseh aktivnosti na območju DPN za HE Brežice je treba še:

• dokončati izgradnjo vseh omilitvenih in nadomestnih ukrepov za varovanje narave na območju habitatov,
• zgraditi protipoplavne ukrepe na pritokih Save, in sicer na Potočnici (zgornji del), Žlapovcu, Leskovškemu potoku v Krškem in na Močniku v Zgornji Pohanci,
• izvesti zaščito mostnih opornikov cestne infrastrukture na premostitvenih objektih v reki Savi ter poglobiti reko Savo na obravnavanem območju,
• izvesti aktivnosti sanacij vplivov gradnje, ki se izkazujejo kot neustrezni tekom izvajanja monitoringa vplivov na okolje,
• kupiti preostanek zemljišč za izgradnjo vseh nedokončanih ureditev,
• predati izgrajene ureditve v last in upravljanje do končnih uporabnikov (lastnikov) izgrajenih ureditev.

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z implementacijo pravice do pitne vode

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Dejana Židana v zvezi z implementacijo pravice do pitne vode in ga pošlje Državnemu zboru RS.

Vlada med drugim odgovarja, da je z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS to področje, ki je že sicer relativno dobro normativno urejeno, dobilo najvišji možen pravni pomen, ki bo Sloveniji zagotavljal ustrezno varovanje te dobrine oziroma bogastva in razvoj z vodo povezanih javnih storitev. Zapis vode v ustavo predstavlja pomembno strateško odločitev in sporočilo v času, ko vprašanje virov in oskrbe s pitno vodo postaja vse bolj globalno. Vidik trajnosti in varovanja okolja je že neposredno vpet v veljavno okoljsko in vodno zakonodajo.

Implementacija 70.a člena ustave v zakonodajo bo obsegala več korakov. V prvi fazi je na podlagi v maju letošnjega leta sprejete novele Zakona o vodah že uvedena možnost sofinanciranja infrastrukture lokalnega pomena iz sklada za vode. Ministrstvo za okolje in prostor poleg tega načrtuje tudi poseben Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja, s katerim bo urejen način izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu z ustavo.

Ključni institut varstva vodnih virov namenjenih za oskrbo prebivalstva s pitno vodo je določitev vodovarstvenih območij. Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem, ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje. Predmet varstva z določitvijo vodovarstvenih območij niso samo vodni viri, ki se že uporabljajo za oskrbo s pitno vodo temveč tudi potencialni vodni viri za oskrbo s pitno vodo. V Sloveniji znaša površina zajeta z uredbami o vodovarstvenih območjih 3.561 km2, kar predstavlja 18 % njene celotne površine.

Odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi s pripravo ustavno primernih dokumentov prostorskega razvoja

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo mag. Dejana Židana v zvezi s pripravo ustavno primernih dokumentov prostorskega razvoja in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada med drugim odgovarja, da je Osnutek Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 pripravljen skladno z določbami Zakona o urejanju prostora in vso drugo relevantno zakonodajo, ki je v veljavi. Vsebinsko je skladen s Strategijo razvoja Republike Slovenije 2030, z drugimi razvojnimi akti države in razvojnimi cilji EU. Postopek vključuje tudi pripravo okoljskega poročila in dodatka za varovana območja po določbah Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave.

Osnutek Strategije naslavlja vodo (pitna voda, ranljivost kraških vodonosnikov) v različnih poglavjih, ne izpostavlja pa je posebej kot najpomembnejše. Strategija namreč izhaja iz načela trajnostnega prostorskega razvoja, na podlagi katerega je treba tehtati tako razvojne kot tudi varstvene zahteve in v obravnavanem prostorskem kontekstu uskladiti gospodarske, okoljske in družbene vidike.

Prvi cilj osnutka strategije poudarja (snovno in prostorsko) učinkovito rabo prostorskih potencialov, med katere sodijo tudi vodni viri in njihova ranljivost. Podrobneje je področje voda v osnutku Strategije obravnavano v poglavju 5.3.2.3 Usmeritve za trajnostno rabo in varstvo voda.

Ministrstvo za okolje in prostor bo pri pripravi predloga strategije smiselno upoštevalo predloge v zvezi z varovanjem vodnih virov. V skladu z dopolnitvami v predlogu Strategije bo dopolnjeno tudi okoljsko poročilo z dodatkom presoje sprejemljivost na varovana območja, h kateremu bo treba v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja pridobiti odločbo pristojnega ministrstva o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje.

Vlada meni, da priprava strategije poteka v skladu z veljavnimi predpisi in Ustavo Republike Slovenije ter je skladna z najvišjimi državnimi  razvojnimi strategijami.