Skoči do osrednje vsebine

Zaključena sanacija vodne akumulacije Športnega centra Triglav Pokljuka

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak si je danes v družbi predsednika Organizacijskega odbora (OO) Pokljuka za IBU (Mednarodna biatlonska zveza) svetovno prvenstvo v biatlonu 2021 na Pokljuki Jelka Kacina, predsednika Športnega društva Pokljuka Petra Zupana, direktorja Centra Pokljuka d. o. o. Boruta Farčnika, župana Občine Bohinj Jožeta Sodje, predstavnika izvajalca sanacije Gozdnega gospodarstva (GG) Bled Marka Matjašiča in nadzornika v Triglavskem narodnem parku Saša Hrovata, ogledal zaključek del ob sanaciji vodne akumulacije na Rudnem polju.

Na osnovi projekta »Sanacija vodne akumulacije športnega centra Triglav Pokljuka«, ki ga je po usmeritvah Ministrstva za okolje, leta 2019 izdelalo podjetje ICRO Domžale, je v juliju 2020 podjetje GG Bled izvedlo celovito sanacijo. Danes je zaključena krajinska in ekološka sanacija akumulacijskega jezera na Pokljuki in s tem realiziran ukrep za zmanjšanje vpliva na zavarovano območje Triglavskega narodnega parka, Nature 2000, ki ga je Smučarski zvezi Slovenije določil MOP.

Minister se je skupaj z generalnim sekretarjem OO Pokljuka Timom Farčnikom in predsednikom Zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Blažem Repincem seznanil tudi z biatlonskim centrom, ki bo prizorišče IBU svetovnega prvenstva v biatlonu od 9. do 21. februarja 2021 in bo predstavljalo eno največjih mednarodnih zimsko-športnih prireditev v Sloveniji do sedaj. Ogledali so si vsa opravljena dela v pripravi na prvenstvo - nove gozdne proge in njihovo ureditev, deponijo z 19.000 kubičnimi metri za zimo shranjenega snega in ureditev gozdnega roba ter druge posege.

Smučarska zveza Slovenije je za gradnjo centralnega objekta in zunanje infrastrukture biatlonskega centra na Pokljuki pridobila nepovratna sredstva Evropskega strukturnega sklada za regionalni razvoj ter gradbena dovoljenja za gradnjo centralnega objekta in zunanje infrastrukture biatlonskega centra. Za celovit projekt pa ni pridobila presoje vplivov na okolje. Izvedena gradnja akumulacije, ki je bila potrebna za zadrževanje vode za večja tekmovanja, namreč ni bila primerna in je bila izvedena na osnovi starih prostorskih ureditvenih pogojev Občine Bohinj. Ker akumulacijski bazen ni bil zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, je bil s strmimi brežinami, plastično folijo in ob nizkem vodostaju, past za divje živali, ki jo je bilo treba odpraviti.

Slovenija je v zvezi s tem v letu 2014 dobila tudi opomin Evropske komisije zaradi kršitev treh direktiv. Na osnovi analize stanja, celovite presoje vplivov občinskega prostorskega načrta Bohinj na okolje in Presoje sprejemljivosti na varovana območja narave, je skupina strokovnjakov predlagala omilitvene in izravnalne ukrepe. Ministrstvo je z Odločbo po Zakonu o ohranjanju narave Smučarski zvezi Slovenije določilo ukrepe in roke izvedbe, kar je omogočilo sanacijo akumulacijskega bazena v letu 2020.

Stanje se je že izboljšalo, letošnji rezultati monitoringa divjega petelina namreč kažejo na ugodno ohranitveno stanje te populacije, ki se nahaja v bližini biatlonskega centra.

Primer kaže, da je treba projekte v občutljivih območjih narave, kot so Natura 2000, naravne vrednote in zavarovana območja, v tem primeru Triglavski narodni park, pripraviti celovito ter čimprej vključiti strokovnjake ter izvesti Presojo sprejemljivosti na varovana območja, tako da kasneje ni potrebnih popravljalnih ukrepov.