Da pa bi se lahko pogovarjali o soudeležbi mladih, ne moremo mimo njihovega socialnega položaja. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2018 je bilo mladih v Sloveniji (15 - 29 let) 312.000 oziroma 15,1 % prebivalstva (vir: Statistični urad Republike Slovenije). Pri starosti 29 let je vsak drugi še vedno živel v svoji primarni družini s staršema oziroma enim od njiju, samo vsak tretji je živel v svoji lastni družinski skupnosti, iz česar je razvidno, da je reševanje stanovanjske problematike mladih v Sloveniji nujno postaviti med prioritete, prav tako tudi iskanje prve zaposlitve in odpravo prekarnih oblik zaposlovanja. V zvezi s tem velja omeniti načrte Ministrstva za okolje in prostor, ki jih zajema izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022. Le-ta predvideva številne ukrepe iz področja stanovanjske problematike, med katerimi je projekt Izgradnja stanovanjskih skupnosti za mlade v Ljubljani že v izvajanju. Načrt bo Vlada RS potrdila predvidoma avgusta, predvideva pa številne ukrepe in izboljšave položaja mladih na vseh ravneh. Načrtuje se tudi prva seja Sveta Vlade RS za mladino v mandatu aktualne vlade, v teku pa je izvedba raziskave Mladina 2020, ki bo predstavljala temelj za pripravo naslednje Resolucije o nacionalnem programu za mladino po letu 2022. Na tej podlagi bo omogočeno tudi načrtovanje ukrepov vseh pristojnih za izvajanje mladinskih politik za naprej.

S številnimi izzivi pa se soočamo tudi v evropskih okvirjih. Slovenija je s 1. julijem 2020 tudi uradno vstopila v čas predsedovanja tria Nemčija, Portugalska, Slovenija, katerega glavna prioriteta bo soudeležba in državljanske pravice mladih. V okviru te prioritete bo Slovenija namenila posebno pozornost državljanskim prostorom mladih. Hkrati že letos z začetkom nemškega predsedovanja  stopamo v osmi cikel uresničevanja mladinskega dialoga, Slovenija pa bo pripravila končno poročilo in za sprejetje na Svetu tudi priporočila za izvajanje mladinskega dialoga v prihodnje. Ves čas potekajo tudi dogovori o izvajanju trenutnih programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota (po podatkih za mladinski del programa Erasmus+, ki ga pokriva Movit, se je v letu 2019 projektov v tujini udeležilo 1524 udeležencev iz Slovenije, v Slovenijo pa je prišlo 2.509 udeležencev), ki sta bila zaradi situacije podvržena zastoju v delu mobilnosti in čezmejnih oziroma mednarodnih projektih. Evropska komisija pripravlja tudi nov evropski načrt okrevanja z nazivom »Naslednja generacija EU«, ki je do sedaj največji paket pomoči za mlade na evropski ravni. Na evropskem področju pa so zelo aktivni tudi na Svetu Evrope, kjer so v začetku leta že predstavili Strategijo Sveta Evrope za mladinski sektor 2030, ki bo zagotovila politične smernice in obsežen politični načrt o ciljih za obdobje 2020 - 30 in prestavlja okvir, v katerem se bo izvajal naslednji petletni program Mladi za demokracijo. Pomembno je izpostaviti, da bo temeljil na vrednotah demokracije, človekovih pravic in pravne države.

Praznik mladih je moč razumeti tudi kot poziv mladim, naj se opogumijo in odločneje uveljavljajo svoje želje, ideje, predloge in zahteve. Urad RS za mladino jih podpira v njihovih prizadevanjih za vzpostavitev boljšega sistema na vseh področjih delovanja, kjer je za to pristojen. Posebej pa je treba ob današnjem dnevu poudariti, da so se mladi, mnogi delujoči znotraj mladinskih organizacij, ob pojavu epidemije hitro in učinkovito angažirali pri prostovoljni pomoči, hkrati pa so tako rekoč čez noč vzpostavili digitalna okolja, preko katerih so mladim pomagali in jih naslavljali na najrazličnejše načine ter tako pokazali in dokazali, da so pripravljeni in opolnomočeni za zelo težke in odgovorne naloge ter izzive.

»Mednarodna pobuda o aktivnemu delovanju mladih tako v njihovem domačem okolju, kakor tudi širše, je danes še kako pomembna, saj živimo v časih, ko je povezovanje in iskanje rešitev za boljši jutri izjemno pomembno, zato si bomo na uradu še naprej prizadevali za ustvarjanje pogojev za uspešno vključevanje mladih v družbene procese,« je ob mednarodnem dnevu mladih dejala v. d. direktorice Urada RS za mladino mag. Dolores Kores in dodala, da si bo prizadevala tudi za doseganje skupne volje oz dogovora tako na področju mladinskega dela in mladinskih politik z vsemi drugimi politikami in vladnimi resorji, kakor tudi ostalimi področji družbenega življenja, kamor se želi pritegniti čim več mladih.