Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 75. dopisne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 75. dopisni seji obravnavala 7 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Spremembe Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi.

S spremembo se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske direktive (2018/849) o spremembi direktiv o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni električni in elektronski opremi. Ukinjena je poročevalska obveznost države članice za predložitev triletnega poročila o izvajanju direktive.

Dodatno se s spremembo uredba usklajuje z izvedbeno uredbo Komisije o vzpostavitvi formata za registracijo in poročanje v register za proizvajalce električne in elektronske opreme, ki se uporablja od 1. januarja 2020. S tem se odpravlja podvajanje ureditve glede zbiranja in poročanja podatkov.

Odpravljajo se tudi nejasnosti in napake pri posameznih določbah, ki so nastale zaradi načina zapisa določb, s čimer bodo te določbe bolj razumljive, jasne in uporabne. Navedene spremembe niso vsebinske in v ničemer ne spreminjajo pomena teh določb.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za obvozno cesto Ribnica

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za obvozno cesto Ribnica, ki se objavi na spletnih straneh prostorskega informacijskega sistema.

Cilj prostorske ureditve je prometna razbremenitev mesta Ribnica, ki je danes močno obremenjeno s tranzitnim in z lokalnim prometom. Glavna cesta G2-106, ki je speljana od Ljubljane preko Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja do mejnega prehoda s Hrvaško (Petrina) danes poteka skozi mesto Ribnica in predstavlja glavno prometno povezavo med osrednjeslovensko regijo in ribniško–kočevsko subregijo. Hkrati je cilj povečanje prometne varnosti in pretočnosti glavne ceste G2-106 in zagotovitev geometrijskih elementov ceste, ki so predpisani za rang glavne ceste. Z izvedbo obvozne ceste na območju Ribnice bo tako zagotovljena zmogljiva in varna prometnica ter zmanjšani vplivi na bivalno okolje (predvsem zmanjšanje obstoječe hrupne obremenjenosti), ki so danes prisotni na območju Ribnice.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za obvozno cesto Kočevje

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za obvozno cesto Kočevje, ki se objavi na spletnih straneh prostorskega informacijskega sistema.

Cilj prostorske ureditve je prometna razbremenitev mesta Kočevje, ki je danes močno obremenjeno s tranzitnim in z lokalnim prometom. Glavna cesta G2-106, ki je speljana od Ljubljane preko Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja do mejnega prehoda s Hrvaško (Petrina) danes poteka skozi mesto Kočevje in predstavlja glavno prometno povezavo med osrednjeslovensko regijo in ribniško–kočevsko subregijo. Hkrati je cilj povečanje prometne varnosti in pretočnosti glavne ceste G2-106 in zagotovitev geometrijskih elementov ceste, ki so predpisani za rang glavne ceste. Z izvedbo obvozne ceste Kočevja bo tako zagotovljena zmogljiva in varna prometnica ter zmanjšani vplivi na bivalno okolje (predvsem zmanjšanje obstoječe hrupne obremenjenosti), ki so danes prisotni na območju Kočevja.

Mnenje o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 58. člena Zakona o urejanju prostora

Vlada je sprejela Mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za oceno ustavnosti 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17).

Vlada je od Državnega zbora Republike Slovenije prejela zahtevo upravnega sodišča za oceno ustavnosti 58. člena Zakona o urejanju prostora. Upravno sodišče meni, da je 58. člen v nasprotju s 157. in 160. členom Ustave Republike Slovenije. Upravno sodišče navaja, da 58. člen posega v ustavno ureditev odločanja o zakonitosti pravnih aktov, po kateri o zakonitosti podzakonskih splošnih pravnih aktov odloča ustavno sodišče, o zakonitosti posamičnih aktov pa upravno sodišče.

Zakon v 58. členu določa, da je zoper prostorske izvedbene akte mogoč upravni spor, za katerega se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo upravni spor, če zakon ne določa drugače. V upravnem sporu tako sodišče odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov kot splošnih pravnih aktov v delu, in sicer glede določitve namenske rabe prostora ali usmeritev za namensko rabo prostora, glede določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje ali na velikost gradbene parcele, ali glede najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.

V 58. členu se med drugim pooblašča sodišče, da v upravnem sporu presoja in odloči o veljavnosti prostorskih aktov, ter hkrati s tem naloži pristojnemu organu odpravo morebiti ugotovljene nezakonitosti prostorskega akta.

Kot je navedeno v zahtevi upravnega sodišča za oceno ustavnosti 58. člena, v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena ustave ter 21. člena Zakona o ustavnem sodišču o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni odloča ustavno sodišče.

Vlada dodaja, da Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja spremembe in dopolnitve zakona ter bo znova podrobno proučilo tudi navedeno problematiko 58. člena.

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z Interventnim zakonom za odpravo ovir za izvedbo 187 investicij

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z Interventnim zakonom za odpravo ovir za izvedbo 187 investicij.

Vlada na vprašanja poslanca (Kakšni so realni konkretni predvideni stroški vsake od 187 navadnih infrastrukturnih razvojnih investicij? Iz katerih virov jih bomo, konkretno po investiciji zagotavljali? Kakšna bodo srednje in dolgoročna zadolževanja ter kje po konkretnih investicijah?) med drugim odgovarja, da ne more podati realnih konkretnih stroškov vsake od investicij, saj je pogoj za odločitev,  da je posamezna investicija uvrščena na seznam pomembnih investicij na podlagi Interventnega zakona za odpravo administrativnih ovir za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 le ocenjena vrednost v mejnikih 5.000.000 EUR za investicije prednostih list 2020 in 2021 in 25.000.000 EUR prednostne liste po 2022.

Zakon ne daje nikakršne podlage za financiranje posameznih investicij, temveč  zahteva zaključeno finančno konstrukcijo s strani investitorja glede na prednostno listo do 2020, 2021 in po 2022. Prednost pa daje investicijam, financiranem z zasebnimi sredstvi..

Namen zakona je predvsem pospešitev postopkov za  pridobivanje soglasij in dovoljenj, ki omogočajo izvedbo investicije, s koordinirano vodenimi postopki in prednostni obravnavi teh investicij.  Pri tem je treba dodati, da se država skladno z Zakonom o javnih financah zadolžuje za izvrševanje državnega proračuna do višine primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu in do višine, potrebne za odplačilo glavnic dolga državnega proračuna, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih.

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z investicijami v infrastrukturo po interventnem zakonu

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z investicijami v infrastrukturo po interventnem zakonu.

Vlada na vprašanji poslanca (Zakaj se vlada vede tako negospodarno? Katere od 187 investicij bo vlada združila v eno infrastrukturno-razvojno investicijo kot je to normalno v sebe mislečih se družbah?) med drugim odgovarja, da iz Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 ne izhaja namen zakona v določitvi velikih količin investicij v okviru seznama pomembnih investicij. Predlogi za uvrstitev na seznam pomembnih investicij so presegli pričakovanja, saj je namen zakona predvsem v pospešeni pridobitvi ustreznih dovoljenj oziroma ustreznih aktov, ki omogočajo izvedbo investicije, s koordinirano vodenimi postopki in eventualni prednostni obravnavi teh investicij, iz česar je mogoče sklepati, da predpisi, ki urejajo področja gradnje in umeščanja v prostor niso ustrezni. Poudariti velja, da investicije navedene na Seznamu pomembnih investicij niso zgolj investicije, ki bi bile financirane iz javnofinančnih virov temveč so financirane tudi iz zasebnega kapitala.

Glede na navedeno in na dejstvo, da uvrstitev na Seznam pomembnih investicij ne zagotavlja pridobitev finančnih sredstev iz javnih virov temveč zgolj obravnavo skladno s postopki določenimi v interventnem zakonu, vlada ocenjuje, da uvrščanje posameznih investicij na seznam ne pomeni negospodarnega ravnanja, nasprotno, z zagonom investicij se bo okrepil investicijski cikel, ki bo okrepil več sektorjev gospodarstva in omogočil več delovnih mest. 

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z nerealno finančno oceno IZOOPIZG

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z nerealno finančno oceno IZOOPIZG.

Vlada na vprašanja poslanca (Kdo bo prevzel odgovornost za tako zelo zavajajoče in neodgovorno finančno konstrukcijo IZOOPIZG? Kakšne bodo konsekvence prevzemanja te odgovornosti?) odgovarja, da iz Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 ne izhajajo finančne obveznosti. Ocenjena vrednost obravnavanih investicij navedenih na Seznamu pomembnih investicij so zgolj ocenjene vrednosti investicij in ne predviden vložek javnofinančnih sredstev oziroma zagotavljanje sredstev in financiranja iz javnofinančnih virov. Tudi sicer gre pri oceni 7,7 milijard EUR za oceno skupne vrednosti investicij za katere je ocena znana in gre predvsem za investicije, ki bi se lahko začele izvajati v letu 2020 oziroma 2021, saj je pri investicijah katerih ročnost pričetka izvedbe je po letu 2021 preveč razlogov, da bi bilo mogoče narediti oceno, pri čemer je treba poudariti, da je pogoj za uvrstitev na seznam pomembnih investicij ocenjena vrednost nad 25.000.000 EUR.

Z uvrstitvijo posamezne investicije na seznam pomembnih investicij se zagotavlja zgolj obravnavo in vodenje postopkov v skladu z IZOOPIZG, katerega namen je v pospešeni pridobitvi ustreznih dovoljenj oziroma ustreznih aktov, ki omogočajo izvedbo investicije, s koordinirano vodenimi postopki in eventualni prednostni obravnavi teh investicij. 

Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da zakon ne zagotavlja virov financiranja, ni mogoče govoriti o finančni konstrukciji IZOOPIZG kot to izhaja iz samega vprašanja. Vlada  ocenjuje, da so posledice, ki jih bo prinesel investicijski cikel gospodarstva pozitivni učinki tako v smislu zagotovitve delovnih mest kot prihodkov proračuna.

Iskalnik