Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 27. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 27. redni seji obravnavala 10 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Brežice na reki Savi

Vlada je izdala Uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Brežice na reki Savi. Ta uredba določa del akumulacijskega jezera hidroelektrarne Brežice na reki Savi, kjer je dovoljena uporaba plovil na motorni pogon, in pogoje rabe vodnega dobra za plovbo. Po Zakonu o vodah je plovba s plovili na motorni pogon po celinskih vodah sicer prepovedana. Vlada pa lahko z uredbo na podlagi 66. člena ZV-1 določi posamezne celinske vode ali njihove dele, na katerih je uporaba plovil na motorni pogon dovoljena. Občina Brežice je v skladu z drugim odstavkom 66. člena ZV-1 na ministrstvo poslala pobudo za sprejetje uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Brežice na reki Savi.

Plovbno območje se začne 500 m pred jezovno zgradbo HE Brežice in konča v liniji zapornice visokovodnega razbremenilnika (NEK) ter se deli na dva dela, na cono A in cono B. Med obema conama je območje plitvine 1, kjer je plovba prepovedana. Na akumulacijskem jezeru je veliko plitvin, kjer lahko pride do neposrednega stika plovila z dnom ter s tem do vpliva na vodne organizme. Na teh območjih ni zadoščeno pogoju, da je za varovanje bentoških vodnih organizmov in s tem neposlabševanje stanja voda najmanjša razdalja med največjim ugrezom in dnom 200 cm.  Pogoji rabe vodnega dobra za plovbo so določeni tako, da se čim bolj preprečijo škodljivi vplivi na stanje voda oziroma združbe nevretenčarjev, na dvigovanje sedimenta oziroma spremembe rečnega dna. Varstvo rib (in drstišč) se zagotavlja s časovnimi prepovedmi plovbe in odmiki od rečnega brega oziroma s prepovedjo plovbe po plitvinah.

Varstvo vodnih pravic je zagotovljeno tako, da plovba s plovili na motorni pogon ne sme vplivati na izvajanje obstoječih vodnih pravic. Izvajanje plovbe na motorni pogon na plovbnem območju ne sme vplivati na pridobivanje električne energije v hidroelektrarni Brežice ali povzročati imetniku vodne pravice dodatnih obveznosti, stroškov ali škode na energetski infrastrukturi.

Uredba določa, da morajo biti plovila izdelana in opremljena tako, da je preprečeno izcejanje onesnaževal (npr. vsebine akumulatorjev), olj oziroma maziv, zaščitnih premazov, organsko obremenjenih fekalnih voda in drugih škodljivih oziroma strupenih snovi s plovil v vodo, tudi v primeru potopitve ali poškodbe plovila, in tako, da ne povzročajo čezmernega hrupa.

Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz izvira Klevevška toplica za ogrevanje

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode iz izvira Klevevška toplica za ogrevanje. Uredba ureja predmet, obseg in območje koncesije, pogoje za pridobitev koncesije, obveznosti koncesionarja glede izvajanja koncesije, plačilo za koncesijo, vsebino koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem in nadzor nad izvajanjem koncesije. Največja dovoljena skupna letna količina rabe termalne vode iz izvira Klevevška toplica, je 3240 m3/leto. Največji dovoljeni trenutni odvzem termalne vode iz izvira Klevevška toplica je 0,5 l/s.

Na podlagi tega koncesijskega akta se koncesija podeljuje brez javnega razpisa že obstoječemu uporabniku, in sicer  na podlagi Zakona o vodah.

Podelitev koncesije za rabo vode za proizvodnjo pijač

Vlada je izdala odločbo, s katero se podeli koncesija za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine V-K družbi Radenska, d. o. o., Radenci. Vlada RS 28. 5. 2020 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski d. d. iz vrtin  V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T, s katero je bila dodana nova vrtina V-K, spremenjene koordinate posameznih vrtin in spremenjene količine. V 142. členu Zakona o vodah je določeno, da se koncesija lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali spremembo koncesijske pogodbe. Zaradi teh sprememb je treba izdati Odločbo o izboru koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine V-K in s koncesionarjem skleniti aneks h koncesijski pogodbi. Z aneksom št. 2. Za podpis aneksa je vlada pooblastila mag. Andrej Vizjaka, ministra za okolje in prostor.

Upravljanje območja geometričnega središča Republike Slovenije

Vlada je izdala odločbo, s katero se koncesija za upravljanje območja geometričnega središča Republike Slovenije, podeljena koncesionarju Društvu za razvoj in varovanje GEOSS-a, Vače, najprej s koncesijsko pogodbo za opravljanje območja GEOSS, št. 2512-05-000473, katere veljavnost je prenehala 2. 11. 2015, nato pa s koncesijsko pogodbo št. 2552-15-000066, ki bo prenehala veljati 1. 11. 2020, podaljša za dobo petih let. Za podpis koncesijske pogodbe je vlada pooblastila mag. Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor. Koncesionar lahko predlaga podaljšanje koncesijske pogodbe za 5 let. Koncesijska pogodba se lahko podaljša, če  koncesionar izpolnjuje vse pogoje in obveznosti iz uredbe in če je podaljšanje ekonomsko upravičeno. Ob podaljšanju koncesije se bistvene določbe obstoječe koncesijske pogodbe ohranijo, torej tudi koncesijska dajatev ostane nespremenjena in njena višina znaša 39.645 evrov letno. V letu 2020 se višina koncesijskih sredstev po koncesijski pogodbi št. 2552-15-000066, ki bo prenehala veljati 1. 11. 2020, izplača v sorazmernem deležu glede na čas trajanja te koncesijske pogodbe, po 1. 11. 2020 pa se izplača po novi koncesijski pogodbi.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v predhodnem postopku preverilo, ali koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti iz uredbe in ali je podaljšanje ekonomsko upravičeno. MOP je ugotovil, da so izpolnjeni zahtevani pogoji za podaljšanje koncesije.  O podaljšanju koncesije je z dopisom z dne 7. 7. 2020 pozitivno mnenje, kot pristojna lokalna skupnost, podala tudi Občina Litija.

Prenehanje koncesije za stekleničenje in proizvodnjo pijač

Vlada je izdala odločbo, s katero je ugotovljeno, da je koncesija za rabo podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo pijač, podeljena  družbi KOVIS d.o.o., Brežice, dne 10. 9. 2009 v celoti prenehala. Koncesionar KOVIS d.o.o. je sam podal predlog za sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe. V 144. členu Zakon o vodah je določeno, da koncesijska pogodba preneha s sporazumom pogodbenih strank, z razdrtjem ali po preteku časa, za katerega je bila sklenjena.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s stanovanjsko politiko

Vlada je sprejela odgovor  na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s stanovanjsko politiko države in Interventnim zakonom za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG). Vlada v odgovoru pojasnjuje, da se stanovanjska politika izvaja po vsej državi, in sicer skladno z  Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 in z metodologijo določanja  prednostna območja za stanovanjsko oskrbo – PROSO. PROSO so območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja. Opredelitev PROSO se vključuje tako v prostorsko kot tudi stanovanjsko politiko države, Stanovanjski sklad RS pa je zavezan usmerjanju večinskega deleža sredstev, namenjenih financiranju gradnje novih stanovanj, v gradnjo javnih najemnih stanovanj na PROSO.

Vlada pojasnjuje, da se v Sloveniji trenutno soočamo z občutnim primanjkljajem javnih najemnih stanovanj. Ponudba javnih stanovanj ne sledi povpraševanju, problematika oteženega dostopa do primernih stanovanj je še posebej pereča pri mladih, socialno šibkih in drugih ranljivih skupinah. Po razpoložljivih podatkih je na državni ravni zaznana potreba po dodatnih skoraj 10.000 javnih najemnih stanovanjih, 600 bivalnih enotah in vsaj 500 oskrbovanih stanovanjih.

Nahajamo se v situaciji, ko:

  • stanovanj primanjkuje na lokacijah, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje;
  • primanjkuje najemnih stanovanj, zlasti tistih, ki bi ranljivejšim skupinam omogočila reševanje stanovanjskega problema;
  • je delež zasebnih stanovanj zelo visok, kar vpliva na fizično stanje stanovanjskega fonda;
  • se stanovanjski fond stara – ne ustreza energetskim in funkcionalnim standardom sodobne družbe in povečuje življenjske stroške;
  • s strani investitorjev ni interesa za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu;
  • podpora razvoju najemnega trga v obstoječi zakonodaji ni zadostna, pri čemer primanjkuje uravnoteženih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema stanovanjske oskrbe;
  • je mobilnost prebivalstva nizka – v smislu pripravljenosti za menjavo stanovanja glede na potrebe v določenem življenjskem obdobju.

Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj zato predstavlja eno temeljnih vodil stanovanjske politike, ki ima podlago tudi v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (v ReNSP15–25). Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) bo v ta namen do leta 2023 zagotovil 2.360 novih javnih najemnih stanovanj in najemnih oskrbovanih stanovanj. Od tega jih bo v okviru lastnih projektov SSRS zgrajenih 1447, v okviru nakupa po Javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj jih bo zagotovljenih 395, v okviru Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše pa jih bo zagotovljenih še 518. Za vzpostavitev vzdržnih pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj je v postopku priprave tudi sprememba stanovanjske zakonodaje, ki bo z zvišanjem trenutno prenizke neprofitne najemnine in s hkratnimi spremembami sistema subvencioniranja najemnin omočila učinkovitejše izvajanje stanovanjske politike in zagotavljanje zadostnega števila javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje tudi vzpostavitev javne najemniške službe in možnost dodatnega zadolževanja stanovanjskih skladov zaradi gradnje novih javnih stanovanj.

Projekti izgradnje javnih najemnih stanovanj, ki so vključeni v seznam pomembnih investicij, katere ureja Interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (IZOOPIZG), so pripravljeni na podlagi nabora prednostnih investicij SSRS, katerega je pripravil in predložil SSRS. SSRS svoje investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj izbira strokovno, skladno z izraženimi potrebami in sledeč načelom ReNSP15-25, ki opredeljuje prednostna območja za stanovanjsko oskrbo (PROSO). Stanje in potrebe se vrednotijo skozi dva vidika – prvi vidik se nanaša na potrebe oziroma povpraševanje gospodinjstev, drugi vidik pa na stanje in potenciale stanovanjske oskrbe. Vlada izpostavljam da je poslančev očitek o uvajanju centralistične stanovanjske politike neutemeljen.

 

Vlada pa soglaša z mnenjem poslanca, da stanovanjska problematika ni le potreba in izziv Ljubljane ter nekaj večjih regionalnih središč, zato seznam pomembnih investicij vključuje 15 projektov gradnje najemnih stanovanj, ki so prostorsko umeščeni v naslednje statistične regije: Gorenjska, Podravska, Osrednjeslovenska, Obalno – kraška in Jugovzhodna Slovenija.

Vlada tako odgovarja, da so investicije in lastni projekti SSRS umeščajo na lokacije z najvišjo izraženo potrebo po dodatnih javnih najemnih stanovanjih. Na ostalih lokacijah se dodatna javna najemna stanovanja zagotavljajo sorazmerno s prepoznanimi potrebami prek SSRS, v okviru Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj ter Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše in prek investicij občin ter lokalnih stanovanjskih skladov.

Do leta 2023 SSRS načrtuje pridobitve stanovanj na naslednjih lokacijah:

Nakupi po Javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj:

  • Slovenj Gradec: 87 stanovanj;
  • Lenart: 10 stanovanj;
  • Kočevje: 76 stanovanj;
  • Mozirje: 24 stanovanj;
  • Radenci 10 stanovanj;
  • Slovenska Bistrica: 31 stanovanj;
  • Gornja Radgona: 10 stanovanj;
  • Pesnica pri Mariboru: 24 stanovanj;
  • Mežica: 19 stanovanj;
  • Sveta Ana: 2 stanovanji;
  • Črnomelj: 30 stanovanj;
  • predvideni nakupi po novih vlogah: 72 stanovanj.

 Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj:

  • Novo Brdo E1, Ljubljana: 174 stanovanj;
  • Dečkovo naselje, Celje: 128 stanovanj;
  • Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina: 10 stanovanj.
  • Braslovče: 4 stanovanja;
  • Zreče: 6 stanovanj;
  • Nad Dolinsko 3, Koper: 90 stanovanj;
  • Slovenske Konjice: 11 stanovanj;
  • Ravne na Koroškem: 22 stanovanj.

 Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše:

  • Dečkovo naselje, Celje: 14 oskrbovanih stanovanj;
  • Krško: 29 oskrbovanih stanovanj;
  • Šmarje pri Jelšah: 30 oskrbovanih stanovanj.

Preko upravnih razbremenitev do temeljitejših vsebinskih obravnav pri posegih, pri katerih se pričakujejo pomembni vplivi na okolje

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje., Spremembe uredbe sledijo na eni strani cilju razbremenitev upravnega organa Agencije RS za okolje (ARSO), pristojnega za izvedbo predhodnih postopkov, ki se na tem področju spoprijema z velikimi zaostanki. Na drugi strani pa je cilj sprememb pospešitev upravnih postopkov na področjih, kot so postopki za izdajo okoljevarstvenih soglasij, in možnost temeljitejše vsebinske obravnave pri tistih posegih, pri katerih se zaradi njihovih bistvenih lastnosti pričakujejo pomembni vplivi na okolje.

Spremembe bodo imele velik pozitivni učinek na administrativne razbremenitve. Po ocenah se bo število posegov, za katere bi njihovi nosilci zahtevali izvedbo predhodnega postopka, zmanjšalo za dobro polovico. Ob tem je treba poudariti, da bodo nosilci posegov kljub povišanju pragov za predhodni postopek vsekakor morali pridobiti tudi druga ustrezna soglasja ali mnenja ter dovoljenja pristojnih organov (npr. vodno soglasje, naravovarstveno soglasje, mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodno dovoljenje).

Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na uredba) določa posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. Pristojni upravni organ (ARSO) je opravil analizo vseh izvedenih predhodnih postopkov, na podlagi katere se predlagajo te spremembe in dopolnitve uredbe, opravljeni pa sta bili tudi primerjava z nemško in deloma avstrijsko ureditvijo ter vnovična preveritev zahtev direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

Sprememba uredbe se predlaga z namenom upravne razbremenitve nosilcev tistih posegov v okolje, za katere sta analiza izvedenih predhodnih postopkov in delna primerjava pokazali, da glede na lastnosti posega ni mogoče pričakovati pomembnih vplivov na okolje. Gre za spremembe (dvige) pragov, ki za nosilca posega v okolje pomenijo obveznost zahtevati predhodni postopek. S tem se zmanjšuje nabor posegov v okolje, za katere je treba v predhodnem postopku ugotoviti, ali bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, zaradi tega pa se zmanjšuje tudi nominalno število takih nameravanih posegov in zahtev za izvedbo tega postopka. Pragovi se spreminjajo na način, da ne ogrožajo temeljnega namena predhodnega postopka, to je zagotovitev, da se presoja vplivov na okolje izvede za vse posege, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje, čeprav ne presegajo praga, nad katerim je presoja vplivov vedno obvezna. Za posege, za katere je bilo od leta 2014 ugotovljeno, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje (in je bilo zato v predhodnem postopku ugotovljeno, da je presoja vplivov na okolje obvezna), bi morali njihovi nosilci tudi ob spremenjeni uredbi zahtevati predhodni postopek. 

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z odlagališčem srednje in nizko radioaktivnih odpadkov

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z odlagališčem srednje in nizko radioaktivnih odpadkov. Vlada odgovarja, da se gradnja in obratovanje odlagališča financirata iz sredstev Sklada za razgradnjo NEK in iz državnega proračuna za del radioaktivnih odpadkov (RAO), ki ne izvirajo iz NEK. Stroški se med Sklad za razgradnjo NEK in državni proračun razdelijo na podlagi dejansko odloženih prostornin RAO. Skupna vrednost odlagališča RAO po stalnih cenah junij 2018 znaša 184,158 milijona EUR z DDV. Investicija zajema stroške umeščanja v prostor, načrtovanja in gradnje odlagališča ter zaprtje odlagališča in nadomestila lokalni skupnosti v tem času. Vrednost investicije ne zajema stroškov obratovanja in dolgoročnega vzdrževanja odlagališča po njegovem zaprtju. Ocenjeni stroški gradnje in opreme odlagališča predstavljajo 25 % celotne investicije.

Odlagališče NSRAO je jedrski objekt. V Sloveniji se je njegovo umeščanje formalno pričelo v letu 2004, ko je minister za okolje in prostor dne 5. 7. 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO. V postopku priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO je bilo treba izvesti celovito presojo njegovih vplivov na okolje.

V okviru celovite presoje vplivov na okolje za odlagališče NSRAO je bila pripravljena potrebna dokumentacija in v letu 2006 tudi okoljsko poročilo, ki je bilo javno razgrnjeno. Ugotovitev okoljskega poročila je, da je odlagališče NSRAO ob izvedbi omilitvenih ukrepov sprejemljivo.

Decembra 2009 je bila izdana Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško, s katero sta bila potrjena lokacija in tip odlagališča. Z uredbo je bil določen koncept odlaganja z odlaganjem v silose.

V okviru načrtovanja odlagališča in pridobitve okoljevarstvenega soglasja ter gradbenega dovoljenja je bilo pripravljeno Poročilo o vplivih na okolje in v letu 2017 vložena vloga za pridobitev okoljevarstvenega soglasja po Zakonu o varstvu okolja. Poročilo o vplivih na okolje ocenjuje »da gradnja, obratovanje in v prihodnosti opustitev dejavnosti odlaganja NSRAO ob upoštevanju kumulativnih vplivov ter vseh predvidenih ter v poročilu predlaganih dodatnih omilitvenih ukrepov ne bo povzročala prekomernega obremenjevanja okolja in je z okoljevarstvenega vidika sprejemljiva«.

Za odlagališče NSRAO trenutno v Sloveniji poteka javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje. Ker gre za aktivnosti iz Priloge 1 Zakona o ratifikaciji konvencije o čezmejnih vplivih na okolje, je že bilo izvedeno obveščanje sosednjih držav ter zaključena posvetovanja z vsemi državami, razen s Hrvaško, kjer poteka zadnja faza tehnične konzultacije. 

Odlok o ustanovitvi Komisije za plazove

Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi Komisije za plazove. Prvi odstavek 16. člen Zakona o odpravi posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 določa, da  naloge v zvezi s pripravo predloga programa odprave posledic plazov in z njegovim izvajanjem opravlja komisija (komisija za plazove), ki jo na predlog Ministrstva za okolje in prostor in drugih pristojnih ministrstev imenuje Vlada RS.

Komisijo sestavljajo: predstavnik Ministrstva za okolje in prostor (predsednik komisije), predstavnik Ministrstva za finance (član), predstavnik Ministrstva za obrambo (član) in predstavnik Ministrstva za infrastrukturo (član). Komisija pripravlja predloge programov odprave posledic plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001, pripravlja predloge vladi  za odločitev o razdelitvi sredstev za izvajanje ukrepov na plazovih večjega obsega, spremlja izvajanja programov odprave posledic plazov in porabe sredstev za izvajanje ukrepov,  izdeluje predloge poročil vladi o izvajanju programov odprave posledic plazov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje trajanja programov ter izdeluje predloge poročil vladi o porabi sredstev za izvajanje ukrepov na vplivnem območju plazov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje izvajanja ukrepov.

 

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem

Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem. Koncesijska uredba določa pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z rabo naravnih vrednot, s skrbjo za jamo kot naravne vrednote ter infrastrukturo, ki služi rabi  v jami in pred njo in je v lasti države. S spremembo in dopolnitvijo  koncesijske uredbe se predvidi možnost višje sile, kamor sodi tudi primer v času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ko koncesije ni bilo mogoče izvajati zaradi zaprtja jame.  Za tak primer se predvidi tudi možnost znižanja minimalne koncesijske dajatve  ter možnost, da se trajanje višje sile ne šteje v dobo, za katero se podeli koncesija.  S spremembo uredbe se tudi določi, da  o višini vlaganj v infrastrukturo v lasti države v vseh primerih odloči vlada.