Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu združuje spremembe, ki so bile že v javni obravnavi in medresorskem usklajevanju v letu 2019. Gre za spremembe vezane na definicijo kmeta in kmetijskega gospodarstva, ki so bile v javni obravnavi v mesecu februarju ter dodatne nove ureditve s področja plačilnih rokov za hitro pokvarljive in druge kmetijske in živilske proizvode, nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano, delovanja varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in postopkov delovanja izvršilnega organa.

Spremembi definicij kmeta in kmetijskega gospodarstva sta bili potrebni zaradi uskladitve nacionalne ureditve s predpisi Unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja. Ureditev je opravljena skladno s priporočili, ki so nastala v postopku revizije Evropske komisije.

V predlogu zakona se določa, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja v katerikoli obliki poslovnega subjekta. Kmet, ki pa je fizična oseba in ni samostojni podjetnik, pa se po predlogu zakona imenuje kmet posameznik (dosedanji nosilec kmetije) in njegovo kmetijsko gospodarstvo je kmetija.

Hkrati pa se postavljajo tudi omejitve pri kmetu posamezniku: vsi, ki živijo na skupnem stalnem prebivališču kot kmet posameznik, so kot družinski člani pripisani enemu kmetu posamezniku; na enem stalnem prebivališču je lahko prijavljen samo en kmet posameznik; kmet posameznik je imetnik vseh rejnih živali na kmetiji; kmet posameznik je dolžan javljati podatke v evidence in je odgovoren za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetiji. Velja tudi omejitev, da fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik in je kot kmet vpisan v register kmetijskih gospodarstev (RKG), ne more biti vpisan tudi kot kmet posameznik.

Zakon ureja še spremljanje stanja kakovosti kmetijskih tal in gnojenja. Predlaga se vzpostavitev sistematičnega spremljanja stanja kmetijskih tal, kjer bi se vsi podatki analiz vodili v enotni podatkovni zbirki. Ureditev gnojenja do sedaj ni bila urejena s predpisi s področja kmetijstva in je v praksi zato prihajalo do težav, predvsem pri ravnanju z živinskimi gnojili. V predlogu Zakona se ureja tudi uporaba ostankov kmetijske pridelave in predelave (npr. oljčne tropine, substrat pri gojenju gob) za namen gnojenja oziroma izboljševanja tal. Predlaga pa se tudi ureditev sredstev za gnojenje, tako da bodo samo tista, ki bodo proizvedena skladno z novimi pravili, pridobila oznako CE ter prosto tržila na trgu EU. Hkrati pa je v predlogu predvidena tudi prepoved prodaje kmetijskih pridelkov in živil na stojnicah ob cestah, in sicer iz razloga, ker na teh mestih velikokrat niso izpolnjeni higiensko tehnični pogoji za prodajo živil. 

Predlog Zakona poleg naštetega ureja še naslednje vsebine: spremljanje bilance organske snovi in hranil v kmetijskih tleh, poenostavitve administrativnih postopkov za izvajanje ukrepov kmetijske politike, ukrepi inšpekcije, ureditev organizacije za kontrolo in certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov, uskladitev izvajanja javnih služb na področju kmetijstva, vključno z živinorejo ter poenostavitev priprave programa javnih služb, ureditev evidenc s področja kmetijstva, natančneje se določa tudi vodenje zbirk podatkov in uvaja nekatere nove zbirke podatkov, urejanje področja ekološkega kmetovanja, plačilni roki za hitro pokvarljive  in druge kmetijske in živilske proizvode, delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano ter postopki delovanja izvršilnega organa - Javne agencije RS za varstvo konkurence.

Cilj javne obravnave predlaganih sprememb zakona je javnosti omogočiti seznanitev s spremembami Zakona o kmetijstvu, pred njegovim sprejetjem. Javna obravnava bo trajala do vključno 10. avgusta 2020.

Vso zainteresirano in strokovno javnost vljudno vabimo k podajanju pisnih pripomb.

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu.