Opozarjamo na specifičen status kulture v Sloveniji - javni zavodi so večinoma že privzeto financirani s strani države, zato jim je ta že pred epidemijo nadomeščala dohodke, ki izhajajo iz plač, med epidemijo pa tudi programska sredstva, ne glede na to, da se program v tem obdobju ni izvajal. Nacionalni muzeji so skoraj povsem financirani s strani države. Ostali muzeji so občinski javni zavodi, ki jih do 80% financira Ministrstvo za kulturo, preostanek pa dobijo od občine in iz svoje tržne dejavnosti. Ministrstvo za kulturo je svoj del obveznosti redno plačevalo tudi med epidemijo.

Nacionalni muzeji so imeli zaradi koronakrize aprila škodo, ki je bila ocenjena na 195.711 evrov. A pomembno je poudariti, da so imeli muzeji zaradi okrnjenega izvajanja nalog javne službe pri realizaciji izvajanja razstavnih projektov in v delu omogočanja dostopnosti do javnosti kar nekaj prihrankov glede na načrtovana in odobrena sredstva. Največ prihrankov je nastalo pri splošnih stroških delovanja in programskih materialnih stroških. Nekaj prihrankov je nastalo tudi iz naslova stroškov za plače. Skupaj so tako v aprilu po oceni prihranili 165.689 evrov. Res je, da je bila izguba večja od prihrankov, vsekakor pa bi bilo zavajajoče trditi, da so vse potencialne izgube tudi dejanske neto izgube.

Izpad seveda ni prisoten le na področju kulture. Vsi družbeni deležniki si delijo isto usodo, sredstev za pokrivanje celotnega izpada pa enostavno ni in jih zaradi zmanjšanih prilivov v proračune ne more v celoti nadomestiti ne Republika Slovenija, ne Evropska Unija. Kot je na izredni seji Odbora za kulturo ob razpravi o medijih dejal že minister dr. Vasko Simoniti je treba nekomu odvzeti, če želimo, da se da nekomu drugemu. Vlada RS in Ministrstvo za kulturo sta se zavzela, da bi protikoronski ukrepi zajeli čim večji delež prebivalstva, hkrati pa se zavedamo, da se določeni višini izgub (na vseh) področjih ne bo mogoče izogniti.

Skrbni pregled ukrepov drugih držav, na katere se pogosto sklicujejo slovenski deležniki v kulturi, kaže, da je Slovenija dala svojim državljanom, gospodarstvu in tudi specifično kulturi več kot večina držav EU. Seveda obstajajo parcialni ukrepi, ki jih je sprejela ta ali ona država, Slovenija pa ne, a če pod ukrepi potegnemo črto, ugotovimo, da je bila Slovenija neto (tudi do delavcev v kulturi) med najbolj darežljivimi v Evropi. Sploh glede na specifičnosti kulturnega ustvarjanja v Sloveniji  - saj so pri nas javni zavodi večinoma že financirani s strani države in jim država že zdaj nadomešča dohodke, ki izhajajo iz plač, prav tako pa je država že pred epidemijo finančno podpirala samozaposlene v kulturi. Takšnega državnega sponzorstva, kot ga poznamo v Sloveniji, v tujini večinoma ni, zato so tudi trditve v smislu »država X je kulturi namenili milijardo evrov« povsem iztrgane iz konteksta.

Poudariti je še treba, da pavšalne ocene ukrepov in ocen nevarnosti, ki jih je sprejela vlada niso ustrezne. Ukrepi NIJZ so nastali in se izvajajo v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije in priporočili EU. Tudi drugod po državah članicah EU so bili ukrepi skoraj identični.

Ministrstvo za kulturo zato kulture ne zavira, ampak jo izdatno podpira in intenzivno odpira. Finančno smo namreč podprli akcijo MI SMO #ODPRTI ZA KULTURO, ki združuje producentke in producente v kulturi iz vse Slovenije in širi idejo o kulturi kot ključnem povezovalnem elementu v družbi. Slovenija je bila na pobudo Ministrstva za kulturo ena od prvih držav v EU, ki so ponovno odprla muzeje, knjižnice in galerije. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je 30. 4. 2020 v posnetku razložila, da gre le za možnost ponovnega odpiranja, ne pa za obvezo. Tudi danes lahko muzeji delavce pošljejo na čakanje na delo, če ugotovijo, da je trenutno poslovanje finančno nesmotrno. Večina muzejev v ZDA je še vedno zaprtih, muzeji v New Yorku se recimo odpirajo šele v teh dneh. Ministrstvo za kulturo si je in si bo še naprej prizadevalo, da vsi javni zavodi, ki jih financira, to največjo preizkušnjo v zgodovini slovenske države in kulture preživijo brez hujših dolgoročnih posledic.