Skoči do osrednje vsebine

Pričetek gradnje novega kompleksa inštituta InnoRenew CoE

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je v izolskih Livadah s slavnostnim dogodkom 17. julija proslavil začetek gradnje novega kompleksa inštituta, ki bo hkrati tudi največja lesena zgradba v Sloveniji. Dogodka se je udeležila tudi ministrica prof. dr. Simona Kustec.

Na gradbišču v Livadah nastaja nov kompleks raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Gre za dve med seboj povezani zgradbi, ki sta ju arhitekta Eva Prelovšek Niemelä in Arne Niemelä zasnovala skupaj z znanstveniki iz InnoRenew CoE. Zgradbi bosta narejeni po preizkušenih načelih sodobne trajnostne gradnje, vanju pa bodo vgrajene tudi ideje raziskovalcev inštituta, ki do zdaj še niso bile preverjene »v živo«. Sestavljeni bosta iz hibridne konstrukcije lesa, betona in jekla. Celoten gradbeni kompleks bodo znanstveniki sproti spremljali z meritvami in preverjali, kako deluje, zato je stavba sama po sebi tudi raziskovalni projekt.

Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport je projekt InnoRenew tudi finančno podprlo in zagotovilo sofinanciranje za izgradnjo te največje lesene zgradbe v Sloveniji in za vrhunsko laboratorijsko opremo. V svojem uvodnem nagovoru je ministrica za znanost, izobraževanje in šport prof. dr. Simona Kustec izrazila veselje ob tem, da bo Slovenija dobila edinstven objekt za raziskave, razvoj in inovacije ter tako dosegla pomemben mejnik za razvoj znanosti. Dejala je tudi,  »da je začetek gradnje raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE izjemna spodbuda v tako negotovem času, s katerim se spopada ves svet«.

Stavba ne bo le največja lesena stavba v Sloveniji, ampak, kot je poudarila direktorica InnoRenew CoE, prof. dr. Andreja Kutnar, »bo tu zraslo raziskovalno središče z vrhunsko raziskovalno opremo, predvsem pa z vrhunsko mednarodno interdisciplinarno ekipo, ki bo s to opremo lahko naredila velik preskok v slovenskem, evropskem in svetovnem lesarstvu. Naša nova lesena zgradba bo postala stičišče prizadevanj za prenos raziskovalnega znanja v industrijsko prakso, saj bomo lahko na enem mestu učinkovito povezali raziskovalno in razvojno opremo in znanje z razvojnimi kapacitetami lesne industrije in drugih z njo povezanih industrij. Organizirali bomo lahko še tehtnejše dogodke za popularizacijo znanosti, razvoja in inovacij ter v sodelovanju s pripravljavci politik in političnimi odločevalci soustvarjali ugodne razmere za razvoj lesarstva.«