Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je projekt iz dogovora za razvoj regij pospešil projekt kanalizacije. »Verjamem, da bomo v jeseni lahko izdali sklep o sofinanciranju projekta in da bo realizirano v tej finančni perspektivi«, je izpostavil minister.

Na temo južne obvoznice se je minister mag. Vizjak seznanil z novim predlogom rešitve in ob tem poudaril, da je »Vlada RS ta projekt uvrstila na seznam pomembnih investicij, s čimer bo zagotavljala učinkovito pridobivanje dovoljenj oz hitrejšega postopka umeščanja v prostor.« 

Minister mag. Vizjak se je županu Mestne občine Maribor Saši Arsenoviču  zahvalil za učinkovit pristop reševanja nakopičenih problemov v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor in občine. Minister je izrazil namen čim bolj učinkovitega reševanja teh problemov: »Govorili smo o pomembnem projektu tako za Maribor kot državo, ki je uvrščen tudi na seznam pomembnih investicij, to je zahodna obveznica Maribor. Z zakonom, ki smo ga sprejeli, bodo pomembne investicije zaradi odpravo ovir učinkoviteje in hitreje umeščene v prostor in tako tudi hitreje realizirane.« 

Izpostavljenih je bilo še nekaj zanimivih projektov, povezanih z reko Dravo, plovnost na reki, kopališče na otoku, most, in »vse to so točke, kjer moramo najti dogovore, rešitve v razmeroma kratkem času.«

Minister je omenil, da lahko nekatere, trenutno na videz težko izvedljive projekte, »rešimo skozi nove možnosti financiranja, kot je Sklad za obnovo. Tudi ta pot je mogoča pri iskanju finančnih virov za nekatere investicije, povezane z okrevanjem gospodarstva in hkrati s pozelenitvijo Slovenije oz. s t.i. Green deal-om.«

Na vprašanje dileme odvoza odpadnega blata je minister povedal, da je MOP pripravil spremembo uredbe, »ki sledi načelom krožnega gospodarstva. Torej je mogoče iz odpadkov narediti proizvod pod določenimi strokovno preverjenimi pogoji. Na ustrezni akreditirani inštituciji se predpiše receptura, podjetje, ki to izvaja, mora pridobiti okoljevarstven dovoljenje. Na podlagi tega se lahko meša komunalno blato skupaj z določenim drugim odpadkom v tako imenovani kompozit, ki postane gradbeni proizvod. Tak postopek razviti svet pozna, z novelo uredbe to uveljavljamo tudi v Sloveniji in verjamem, da bo to rešilo velik del problema komunalnega blata tudi v Sloveniji. Načelo ministrstva je, da postanemo samozadostni in ne, da te probleme izvažamo.« Drug možen pristop so termične obdelave. »Nekatere komunalne čistilne naprave že imajo ob čistilni napravi tudi sušilnice, ki izsušijo blato in tako postane energent, ki ga je mogoče termično obdelati in bi se na tak način lahko ogrevali tudi v Sloveniji, kot se to počne v razvitem svetu«, je še povedal minister.