Skoči do osrednje vsebine

Dan mednarodnega kazenskega pravosodja

Danes obeležujemo dvaindvajseto obletnico sprejetja Rimskega statuta, na podlagi katerega je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za pregon storilcev genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in agresije. Slovenija je zavezana k spoštovanju načel in vrednot Rimskega statuta ter podpori neodvisnosti in nepristranskosti Mednarodnega kazenskega sodišča, k temu pa spodbuja tudi druge države. Izkušnje s preteklimi grozodejstvi so ohranjene v kolektivnem človeškem spominu – od tu pa izhaja odločenost, da bomo konflikte in genocide v prihodnje uspešneje preprečevali.

1. julija 1998 je 120 držav sprejelo Rimski statut, ki je pravna podlaga za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Vzpostavitev in delovanje ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč (za nekdanjo Jugoslavijo, Ruando, Sierro Leone itd.) in prvega stalnega mednarodnega kazenskega sodišča dokazujejo, da mednarodna skupnost ni pripravljena dopuščati grobih kršitev mednarodnega prava.

Danes ima Rimski statut 123 držav pogodbenic iz vsega sveta. Za uspešen boj proti nekaznovanosti za mednarodna hudodelstva je izredno pomembno sodelovanje vseh držav tako pri preprečevanju kot pri odkrivanju in pregonu. To je ključno za dosego trajnega miru in varnosti ter ponovno vzpostavitev zaupanja in spravo med prizadetimi skupnostmi.

Kot država pogodbenica Rimskega statuta Slovenija aktivno podpira delovanje in krepitev MKS, ki je eno najpomembnejših orodij za preprečevanje in kaznovanje najhujših zločinov. Prav tako delovanje MKS omogoča uveljavljanje osebne kazenske odgovornosti za storjena mednarodna hudodelstva, kadar tega ne zmore ali ne želi storiti država sama. Slovenija je poleg nudenja podpore MKS dejavna pri prizadevanju za univerzalnost Rimskega statuta in krepitvi načela komplementarnosti kot enega temeljnih načel, ki določa, da so za pregon storilcev mednarodnih hudodelstev primarno odgovorne države.

V prizadevanjih za učinkovitost boja proti nekaznovanosti je Slovenija skupaj z Nizozemsko, Belgijo, Argentino, Senegalom in Mongolijo pobudnica nove večstranske pogodbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvah pri pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev na državni ravni (t. i. pobuda MLA).

Iskalnik