Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 26. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 26. redni seji obravnavala 4 točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vrnimo naravo v naše življenje

Evropska Komisija (EK) je 20. 5. 2020 pripravila sporočilo Komisije »Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 - Vrnimo naravo v naše življenje«, ki začrtuje njeno delo na tem področju in je v njem pozvala Evropski parlament in Svet EU, naj jo potrdita. Sočasno je sprejela tudi strategijo »Od vil do vilic - za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem«, kar je pomembno z vidika usklajenih ciljev, ki jih je EK zastavila v Evropske m zelenem dogovoru. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in potrošnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Predsedujoča država Svetu EU (Nemčija) načrtuje sprejetje Sklepov Sveta EU, s katerimi se bodo države članice EU odzvale na obe strategiji EK v oktobru in novembru 2021. V luči tega dogajanja je Vlada RS sprejela stališče do Sporočila Komisije »Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 - Vrnimo naravo v naše življenje«.

 Republika Slovenija pozdravlja Sporočilo Komisije - Strategija EU za biotsko raznovrstnost do 2030 - vrnimo naravo v naše življenje ter njene ambiciozne cilje. Izvajanje teh ciljev lahko v luči okrevanja po pandemiji COVID-19 pomembno prispeva k varstvu tako narave kot zdravja ljudi.

Načrtovane aktivnosti lahko znatno prispevajo h gospodarskim in socialnim koristim lokalnih skupnosti in ustvarjanju zelenih delovnih mest, vzdržni rasti in trajnostnemu razvoju. Slovenija, kot z biotsko raznovrstnostjo bogata država, pozdravlja zastavljene cilje, z uresničenjem katerih bo EU na tem področju lahko zgled v mednarodni skupnosti ter bo kazala pot drugim. Slovenija obenem opozarja, da je treba zagotoviti učinkovit proces usklajevanja na vseh ravneh, da bodo cilji uresničljivi in skladni s celotno strategijo gospodarske rasti EU. Pri tem bo ključnega pomena zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za doseganje ciljev na nacionalni ravni. Pozdravljamo vse glavne aktivnosti za dosego zavez na področjih varovanja in obnove narave, preobrazbe gospodarstva ter novega globalnega programa za biotsko raznovrstnost.

Glede cilja zavarovanja 30% kopnega in morskega ozemlja v EU, ima Slovenija z Naturo 2000 in zavarovanimi območji skupno zavarovanega 40% ozemlja na kopnem in je ta cilj že dosegla.  Več napora pa bo potrebnega za boljše upravljanje teh območij, skladno z vrsto ukrepov v nedavno sprejeti Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020 – 2030 (ReNPVO20-30). EK navaja, da ima vsaka država članica različno stanje biotske raznovrstnosti in bo morala prispevati k skupnemu cilju v skladu s tem in objektivnimi ekološkimi kriteriji. V tem procesu je treba dosledno upoštevati nacionalne posebnosti, še posebej majhnih držav (tudi na morju), ter nujno izvesti študije presoje vplivov novo postavljenih ciljev na različne sektorje, vključno s socio-ekonomskimi učinki. Za doseganje obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU) o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, je v Sloveniji zahtevano povečanje obsega infrastrukture za OVE do leta 2030, ki pa je že sedaj oteženo. Razlog za to so tudi težave pri umeščanju v prostor, saj je zaradi velikega deleža zavarovanega ozemlja primernih lokacij za umestitev energetske infrastrukture razmeroma malo. 

EK v strategiji postavlja vrsto ciljev na področju obnove narave. Slovenija v sedanji finančni perspektivi  na tem področju izvaja obnovo habitatov Natura vrst in habitatnih tipov na območjih, kjer je ta obnova smiselna. Obnova poteka tako na rekah in mokriščih kot na drugih ogljično bogatih ekosistemih, kot so kmetijska in gozdna zemljišča v ekstenzivni rabi. Slovenija je  aktivna tudi na področju zaustavitve upada opraševalcev, kjer je pomemben ukrep  odločno zmanjšanje uporabe kemičnih in nevarnih pesticidov. Slovenija zagotavlja življenjsko okolje in ohranjanje opraševalcev na obsežnih površinah pozno košenih in pisanih travnikov, ki so v območjih Natura 2000,  k čemur pomembno vpliva zmanjšanje gnojenja.  

Slovenija bo vložila potrebne napore za dosego štirih skupnih ciljev oz. zavez obeh strategij (zmanjšanje uporabe kemičnih in nevarnih pesticidov za 50%, zmanjšanje uporabe gnojil za 20%, na 10% kmetijskih površin vzpostavitev raznolikih krajinskih značilnosti in razširitev ekološkega kmetijstva na 25% površin), vendar bo bodo za Slovenijo težko dosegljivi.

 Na področju gozdarstva ima Slovenija že vzpostavljeno usmerjanje razvoja gozdov v smeri, ki ga kot ciljno navaja EK. V zadnjih letih smo izboljšali sonaravne pristope gospodarjenja z gozdovi v državni in zasebni lasti s poudarkom na izvajanju konkretnih aktivnosti za doseganje ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. Skladno s skupnim ciljem EU,  si bo Slovenija še naprej prizadevala za upoštevanje dolgoletnega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. 

S sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023 je Slovenija aktivno pristopila tudi k izvajanju akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami. V predvideni prenovi tega načrta v 2021 bi morala EU okrepiti aktivnosti in ukrepe, ki prispevajo k zmanjšanju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in spodbujajo boljši nadzor in sankcioniranje kršitev.

Na področju urbanega in prostorskega razvoja ima Slovenija že sprejeto prostorsko zakonodajo (Zakon o urejanju prostora, Prostorski red Slovenije, Strategija prostorskega razvoja Slovenije), ki spodbuja vključevanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje narave v urbanistično in prostorsko načrtovanje. Zelene površine so pomemben element kvalitete bivalnega okolja v vseh mestih (status mesta v Sloveniji ima 67 naselij) in drugih urbanih naseljih, in ne le v mestih z nad 20 000 prebivalci, ki jih izpostavlja Komisija, in jih je v Sloveniji sedem. Zeleni sistemi naselij, ki predstavljajo zeleno infrastrukturo na lokalni ravni so primerna osnova za nadgraditev z vsebinami, ki so predvidene v strategiji/sporočilu EK za urbane načrte ozelenjevanja. V urbanih območjih prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti predstavljajo tudi zelene površine, ki ne potrebujejo formalnega zavarovanja (parki, vrtovi, zelene strehe).

Na področju preobrazbene spremembe je Slovenija aktivna pri vključevanju varstva biotske raznovrstnosti v druge ključne resorje kot so npr. kmetijstvo, infrastruktura, gozdarstvo in bo ta pristop še krepila ter si prizadevala za izboljšanje vključenosti pri drugih, kot so npr. zdravstvo, turizem, raziskave in razvoj ter izobraževanje in šolstvo.

Glede predvidenega novega globalnega programa za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je pomembno dejstvo, da bo Slovenija v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu EU in bodo torej naloge, ki si jih je zadala EK in vključujejo tudi Svet EU, del njenih nalog. Uspešno izvedeno predsedovanje EU je politična prioriteta za Slovenijo, saj bodo z vidika Unije uspešno izpogajani mednarodni dogovori in izvedeni mednarodni dogodki pomembno dvignili ugled Slovenije v EU in širše.

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019

Vlada je sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019. V letu 2019 je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratovala varno. Redni remont je bil opravljen jeseni. Med remontom so med vrsto aktivnosti opravili tudi več pomembnih varnostnih izboljšav iz Programa nadgradnje varnosti. NEK je poročala o treh dogodkih, ki niso imeli vpliva na prebivalstvo in okolje. O dveh dogodkih je NEK poročala na podlagi zahtev zakonodaje, o tretjem dogodku pa je NEK poročala na zahtevo Uprave RS za jedrsko varnost. Leta 2019 ni bilo večjih težav pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajočega sevanja na terenu. Z obratovalnim monitoringom posameznih objektov je bilo ugotovljeno, da so bili izpusti iz objektov v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v predpisanih mejah, prav tako pa tudi doze sevanja, ki jih prejmejo delavci in prebivalstvo zaradi obratovanja objektov ali uporabe virov sevanja, nižje od predpisanih doznih mej.

V NEK so nadaljevali z izvajanjem Programa nadgradnje varnosti, ki je najobsežnejši projekt po modernizaciji NEK v letu 2000. Izvedba programa se je prevesila v zadnjo fazo in bo predvidoma končana v letu 2021. V letu 2019 je bil poudarek na gradnji zaščitne stavbe za dodatne varnostne sisteme za alternativno hlajenje sredice, vgradnji pomožnih sistemov in vgradnji pomožne komandne sobe. Ena najpomembnejših aktivnosti zadnje faze programa je izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo. NEK namerava pričeti graditi suho skladišče predvidoma konec leta 2020, njegovo obratovanje se načrtuje v letu 2022. V letu 2019 so se pričeli postopki v zvezi z umeščanjem skladišča v prostor. Tako je Občina Krško pričela postopek sprememb in dopolnitev obstoječega ureditvenega načrta NEK, Ministrstvo za okolje in prostor pa postopek celovite presoje vplivov na okolje ter čezmejno presojo v Avstriji in na Hrvaškem.

Na raziskovalnem reaktorju TRIGA v Podgorici so izvedli vse aktivnosti iz akcijskega načrta po prvem občasnem varnostnem pregledu.

 V letu 2019 je bila zaključena izdelava revizije programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK, katerega izdelavo je spremljal Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija za spremljanje uresničevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK. Meddržavna komisija se je septembra seznanila s pripravljenima programoma in ju poslala v nadaljnjo obravnavo v notranje postopke obeh držav. Slovenska vlada se je s povzetkoma programov seznanila v decembru 2019.

 Koordinacijski odbor je preučeval tudi možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK na lokaciji Vrbina v občini Krško. Meddržavna komisija je na podlagi poročila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) ni mogoča, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov.

Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča NSRAO v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev poročila o vplivih na okolje in čezmejno presojo vplivov na okolje bodočega odlagališča. Ob koncu leta se je začela čezmejna presoja vplivov na okolje. Javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje v Sloveniji v letu 2019 še ni bila izvedena.

 Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu se iskanje rešitev za zaprtje odlagališča nadaljuje.

Odgovor na pobudo državnega svetnika s področja urejanja prostora in gradnje objektov z namenom oživitve gospodarskih aktivnosti

Vlada je sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika Bogomirja Vnučca s področja urejanja prostora in gradnje objektov z namenom oživitve gospodarskih aktivnosti.

 Vlada na njegov predlog, da naj se upravnim enotam pošlje navodilo, da strogo upoštevajo  zakonsko predpisane roke za posredovanje pogojev, smernic in mnenj mnenjedajalcev odgovarja, da je neodzivnost mnenjedajalca je v neskladju z zahtevami evropske zakonodaje. V zvezi s tem je bila Slovenija že v postopku kršitve. Do neodzivnosti mnenjedajalca ne sme priti, za to so odgovorni predstojniki mnenjedajalcev. Gradbeni zakon neodzivnost mnenjedajalca rešuje na drugačen način, tako da se lahko v primeru neodzivnosti mnenjedajalca mnenje nadomesti, in sicer se mnenje v primeru neodzivnosti pridobi bodisi od organa, ki je nadrejen neodzivnemu mnenjedajalcu, ali s pomočjo izvedenca na stroške mnenjedajalca. V 40. členu Gradbenega zakona je ta postopek posebej opredeljen. Na ta način upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vedno pride do vsebinskega stališča mnenjedajalca in najde rešitev, kljub morebitni neodzivnosti pristojnega organa. V zvezi z avtomatičnim izdajanjem gradbenega dovoljenja, če upravni organ v 60 dneh od popolne vloge, katere dopolnitve lahko zahteva v roku 15 dni od prejema vloge, gradbenega dovoljenja ne izda, vlada predloga ne podpira. Vlada poudarja, da bi bilo nezakonito in neprimerno pa bi bilo tudi, da se po preteku roka za izdajo gradbenega dovoljenja šteje, da je to izdano. Gradbeno dovoljenje posega v mnoge pravice, obveznosti in pravne koristi strank in stranskih udeležencev, pa tudi v javni interes, zato predloga Vlada Republike Slovenije ne podpira. Glede neodzivnosti mnenjedajalca pa so predvidene spremembe Gradbenega zakona v smeri možnosti, da ima poleg zgoraj navedenih možnosti  prvostopenjski organ možnost odločiti sam brez pridobljenega mnenja mnenjedajalca. Organom, mnenjedajalcem in izvedencem bo v pomoč Prostorski informacijski sistem, v katerem se bodo vodili podatki o pogojih gradnje na določenem območju.

Glede predloga, da naj se rok za legalizacijo objektov  podaljša in strankam zagotovi obravnavo pod pogoji, ki so veljali na dan uveljavitve Gradbenega zakona,  vlada odgovarja, da je v  pripravi sprememba Gradbenega zakona. V tej fazi je bilo podanih že več enakih pobud za podaljšanje roka za legalizacijo, zato se spremembe Gradbenega zakona pripravljajo v smeri podaljšanja roka za legalizacijo za pet let.

Vlada izpostavlja, da je urejanje prostora v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi izvirna občinska pristojnost. Ministrstvo za okolje in prostor v vsakodnevnem sodelovanju z občinami le-te redno opozarja na ustrezno izvajanje predpisov. V skladu z Zakonom o državni upravi ministrstva izvajajo nadzor tako nad delom upravnih enot (51. člen) kot tudi nadzor nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti (64. člen). Temu primerno lahko ministrstva tudi odreagirajo, če pride do ugotovljenih nepravilnosti. Nadzor vršijo ministrstva, ki vsebinsko pokrivajo posamezna področja.

Prostorsko načrtovanje se izvaja skozi prostorske akte kot splošne, vnaprej pripravljene predpise, ki naj bi zajeli vse možne dejanske in predvidene prostorske ureditve in pri tem sledili veljavnim predpisom. Razumljiv je namen uniformiranega izvajanja predpisov (prostorskih aktov), vendar pa praksa in primerljive ureditve kažejo na potrebo po določeni meri prožnosti. To je prinesla lokacijska preveritev kot instrument, s katerim se individualne potrebe v prostoru, ki v manjši meri odstopajo od predvidenih, ustrezno prostorsko obdelajo in nato kot take predstavljajo podlago za nadaljnjo izvedbo investicijske namere. Lokacijska preveritev je zamišljena za štiri takšne scenarije, od katerih je prvi namenjen prilagajanju in natančnemu določanju obsega stavbnih zemljišč pri posamični poselitvi, naslednja dva prožnosti prostorskih izvedbenih pogojev, zadnji pa začasni rabi prostora.  Zaradi odločitev Ustavnega sodišča glede 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju ter mnenja stroke, je zakonodajalec ocenil, da je določanje namenske rabe zapleten in strokovno zahteven proces, ki mora temeljiti na celoviti obravnavi, zato meni, da se spreminjanje namenske rabe prostora izvaja pazljivo v manjšem obsegu, predvsem s spremembami in dopolnitvami OPN, deloma pa tudi neposredno z OPPN (117. člen ZUreP-2 in 3.ea člen ZKZ).

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji in Uredba o izrabljenih vozilih

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji ter Uredbo o spremembah Uredbe o izrabljenih vozilih. S spremembo obeh uredb se v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi.

S spremembo Uredbe o Izrabljenih vozilih je uveljavljena sprememba prvega odstavka 6. člena Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, v skladu s katero morajo države članice zagotoviti vse potrebno, da se vsa izrabljena vozila skladiščijo (tudi začasno) in obdelujejo skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki je določena v Uredbi o odpadkih.

V obeh uredbah je ukinjena poročevalska obveznost države članice za predložitev triletnega poročila o izvajanju direktive. V skladu s spremembo se poročevalska obveznost nanaša samo na podatke o doseganju okoljskih ciljev, podrobno pa je določen način poročanja teh podatkov. Spreminja se rok, v katerem mora Ministrstvo za okolje in prostor poročati Komisiji EU o doseženih okoljskih ciljih, določenih za zbiranje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, doseženih stopnjah recikliranja in o tem, ali so bili doseženi okoljski cilji glede učinkovitosti recikliranja.

Iskalnik