Skoči do osrednje vsebine

Neformalni Svet za splošne zadeve o prioritetah nemškega predsedovanja Svetu EU, večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje

Državni sekretar Gašper Dovžan se je danes udeležil neformalnega videokonferenčnega srečanja ministrov za evropske zadeve. Glavno pozornost so namenili pripravam na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 17. in 18. julija 2020 potekalo v Bruslju. V tem okviru so razpravljali o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 in o instrumentu za okrevanje ter se seznanili s prednostnimi nalogami nemškega predsedstva za delo Sveta EU do konca leta 2020.

Nemško predsedstvo je uvodoma predstavilo glavne prednostne naloge v času svojega predsedovanja, s poudarkom na vsebinah, ki jih obravnava Svet za splošne zadeve. Pri tem je izpostavilo pomen dokončanja pogajanj o proračunu EU in instrumentu za okrevanje ter osredotočenje na prihodnje odnose z Združenim kraljestvom. Veliko pozornosti bo predsedstvo posvetilo tudi izzivom, ki jih prinaša pandemija covid-19, vladavini prava, širitvi EU ter organizaciji Konference o prihodnosti Evrope.

Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so v nadaljevanju razpravljali o predlogu za dogovor o večletnem finančnem okviru, ki ga je pred kratkim predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Voditelji držav članic EU si bodo namreč ta konec tedna prizadevali za kompromis in zaključek pogajanj.

Državni sekretar Gašper Dovžan se je zavzel za hiter dogovor o predlaganem večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje. Hkrati je izrazil razočaranje nad znižanjem obsega sredstev večletnega finančnega okvira. Posebej je izpostavil, da predlog ne predvideva povečanja sredstev za kohezijsko politiko, za kar se zavzema Slovenija, hkrati pa predlaga znižanje sredstev za nekatere pomembne programe EU, kot je Sklad za pravičen prehod.

Državni sekretar se je zavzel za dodatna sredstva za slovensko kohezijsko ovojnico, s katerimi bi lahko še naprej zagotavljali ustrezen obseg sredstev za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija. Poudaril je nestrinjanje Slovenije glede trenutnega predloga, ki spreminja kriterije za razdelitev sredstev novega mehanizma za okrevanje. Slovenija ocenjuje, da predlog zmanjšuje sredstva za nekatere manj razvite države članice Unije. Slovenija si bo na tem področju prizadevala, da se kriteriji delitve čim bolj približajo predlogu Evropske komisije, ki ga je predstavila  maja letos.

Državni sekretar Dovžan je izrazil nenaklonjenost Slovenije do povečanja rabatov  za nekatere države neto plačnice, ki ga predvideva predlog predsednika Evropskega sveta. Ocenil je, da bi digitalni davek, ki ga je Komisija predlagala za leto 2021, lahko služil kot novi lastni vir proračuna EU. S tem bi se tudi zmanjšal pritisk na nacionalne proračune pri financiranju novega instrumenta za okrevanje.

Dodatne informacije:

 

Iskalnik