Srečanje je potekalo v dveh delih: na terenskem ogledu so udeleženci spoznali, kako agrarne skupnosti delujejo v praksi ter s kakšnimi težavami se srečujejo ob gospodarjenju s svojimi zemljišči v alpskem prostoru. V prostorih občine Bohinjska Bistrica pa se je razvila razprava, ki jo je otvoril župan Jože Sodja. Pozdravil je Skupino in njena prizadevanja za olajšanje pogojev delovanja agrarnih skupnosti, s katerimi dobro sodeluje, zato težave tudi pozna. 

Člani so na srečanju potrdili zaključke prvega srečanja in razpravljali o možnih rešitvah številnih izzivov, izboljšavah pogojev delovanja. Enotni so si bili v ugotovitvi, da je posebnost agrarnih skupnosti povezava z zemljo in teritorijem, zaradi česar se je skupno upravljanje v daljni preteklosti sploh razvilo. Na apnenih tleh Alp, Notranjske in Krasa je gospodarjenje posebej zahtevno zaradi pomanjkanja vode, dodatno pa v Alpah tudi zaradi strmin, kar smo lahko ob pogledu na pobočja ob jezeru nazorno spoznali. V Bohinju je torej poleg specifičnih izzivov kmetovanju dodatna težava usklajevanje z zahtevami varovanja narave, ker je večina zemljišč agrarnih skupnosti v območju Triglavskega narodnega parka. Na srečanju so nastali tudi predlogi za novelo zakona o agrarnih skupnostih.