Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 25. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 25. redni seji obravnavala 5 točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec

Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec.

Postopek priprave in sprejetja državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Rogatec (DPN), se v skladu s tem sklepom izvede na podlagi 84. do 90. člena Zakona o urejanju prostora. Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec je pripravljen na podlagi pobude Ministrstva za infrastrukturo. Načrtovana izgradnja PVE Rogatec bo prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, v skladu z načeli energetske politike in Energetskim zakonom ter strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Cilj energetske in podnebne politike Slovenije je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način tako, da se zagotovi prehod v podnebno nevtralno družbo in dosežejo cilji trajnostnega razvoja. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki sledi določilom Strategije razvoja Slovenije, potrjuje kot ciljno vrednost do leta 2030 vsaj 27% delež obnovljivih virov v končni rabi energije, od tega 43 % delež v sektorju električna energija. V ocenjenem začrtanem poteku po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, je tudi vetrna energija. V analiziranih scenarijih razvoja je upoštevan vetrni potencial 415 MW, ki je bil ocenjen v okviru prenove Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010-2020. Povečanje proizvodnje električne energije v vetrnih elektrarnah je od obstoječih 6,3 GWh v letu 2017 načrtovano do leta 2040 po scenariju, ki predpostavlja le nadaljevanje obstoječih ukrepov, na 32 GWh in po razvojnem scenariju NEPN, na 577 GWh. Ocenjeni začrtani ukrepi po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030, vključno z načrtovano nameščeno zmogljivostjo po posamezni tehnologiji, v sektorju proizvodnja električne energije, predvidevajo porast z 10 MW v letu 2020 na 150 MW v letu 2030. Za dosego teh ciljev se spodbuja napredne tehnologije in sistemov obratovanja s čim manjšim hrupom in vplivom na netopirje in ptice.

Potrditev poteka trase za prenosni plinovod Lendava – Ljutomer

Vlada se je seznanila s predlogom najustreznejše rešitve trase prenosnega plinovoda, ki je proučen v gradivu »DPN za prenosni plinovod R15/1 Lendava - Ljutomer, Študija variant/Utemeljitev rešitve«, ki jo je pod št. 16017, aprila 2020 izdelal ZUM d.o.o., Maribor.

Vlada je kot najustreznejšo potrdila rešitev poteka trase prenosnega plinovoda R15/1 po koridorju že umeščenega prenosnega plinovoda M9 in sicer od Merilno regulacijske postaje (MRP) Lendava proti naselju Gornji Lakoš in v nadaljevanju severno od naselij Gaberje, Kapca, Hotiza, Dolnja Bistrica, Razkrižje in Pristava vse do Ljutomera, kjer se zaključi na obstoječi MRP Ljutomer, ki je predvidena za razširitev na severni strani obstoječega platoja. Trasa plinovoda dolžine približno 19 km, poteka v koridorju obstoječega plinovoda R15 Kidričevo–Lendava ( plinovod R15) in že umeščenega prenosnega plinovoda M9 Lendava–Kidričevo (plinovod M9).Manjše odstopanje od skupnega poteka s plinovodom R15 je le zahodno od Lendave in med naseljema Dolnja Bistrica in Razkrižje, kjer trasa prečka reko Muro. Na tem delu je predviden potek ob plinovodu M9. Razširitev obstoječe MRP Ljutomer je predvidena na severni strani obstoječega platoja. V sklopu dograditve se plato poveča. Načrtovani so: objekt merilno regulacijske postaje in več manjših tehnoloških objektov na razširjenem platoju cevovodnih povezav. Načrtuje se tudi zaporna postaja v bližini naselja Dolnja Bistrica, ki bo zgrajena na ograjenem platoju, kjer se zgradi jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina višine približno 8 m, namenjen hitremu izpuščanju večjih količin plina v primeru poškodbe plinovoda. Do platoja se uredi dostopna cesta.

Predlog najustreznejše rešitve plinovoda je analiziran in vrednoten s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Na podlagi vrednotenja je rešitev ocenjena kot ustrezna.

Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2020

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2020.

Deleži prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2020 so:

  1. za odpadno embalažo iz embalažnega materiala PAPIR:
  • za družbo Dinos d.o.o., 26,28 %,
  • za družbo Embakom, d.o.o., 4,04 %,
  • za družbo Surovina d.o.o., 22,86 %,
  • za družbo Interseroh d.o.o., 9,89 %,
  • za družbo Recikel, d.o.o., 29,01 % in
  • za družbo Slopak d.o.o., 7,92 %;
  1. za odpadno embalažo iz embalažnega materiala STEKLO:
  • za družbo Dinos d.o.o., 27,84 %,
  • za družbo Embakom, d.o.o., 3,07 %,
  • za družbo Surovina d.o.o., 9,07 %,
  • za družbo Interseroh d.o.o., 5,92 %,
  • za družbo Recikel, d.o.o., 44,45 % in
  • za družbo Slopak d.o.o., 9,65 %;
  1. za odpadno embalažo iz embalažnih materialov PLASTIKA IN KOVINE (mešana embalaža):
  • za družbo Dinos d.o.o., 20,66 %,
  • za družbo Embakom, d.o.o., 1,82 %,
  • za družbo Surovina d.o.o., 21,34 %,
  • za družbo Interseroh d.o.o., 13,05 %,
  • za družbo Recikel, d.o.o., 27,75 % in
  • za družbo Slopak d.o.o., 15,38 %;
  1. za odpadno embalažo iz embalažnega materiala LES:
  • za družbo Dinos d.o.o., 33,02 %,
  • za družbo Embakom, d.o.o., 5,94 %,
  • za družbo Surovina d.o.o., 28,17 %,
  • za družbo Interseroh d.o.o., 11,80 %,
  • za družbo Recikel, d.o.o., 14,54 % in
  • za družbo Slopak d.o.o., 6,53 %.

Podatki o družbah za ravnanje z odpadno embalažo, ki so v prvem četrtletju leta 2020 zagotavljale ravnanje z odpadno embalažo, so pridobljeni iz registra varstva okolja, ki ga vodi Agencija RS za okolje. Podatki o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju leta 2020, so pridobljeni iz evidence embalerjev, pridobiteljev embaliranega blaga in proizvajalcev oziroma pridobiteljev embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, ki jo vodi Finančna uprava RS. Osnovni namen določitve deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe s sklepom je zagotovitev podlag za usklajeno ravnanje družb za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcev javne službe ter za preverjanje in nadziranje izpolnjevanja predpisanih obveznosti prevzema in oddaje odpadne embalaže, ki jih družbam za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalcem javne službe nalaga uredba. S sklepom se torej ne odloča o pravicah in obveznostih posameznega izvajalca javne službe in posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, saj izvajalci javne službe in družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede oddaje oziroma prevzema odpadne embalaže na podlagi sklepa, ampak na podlagi 18. oziroma 19. in 39. člena uredbe. 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z ukinitvijo kredita za hibridna vozila

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Dušana Šiška v zvezi z ukinitvijo kredita za hibridna vozila.

Vlada odgovarja,  da so se pri pozivu za kreditiranje okoljskih naložb občanov v letu 2020 v okviru pogojev pridobivanje kredita za nakup vozil na električni ali hibridni pogon zaostrile samo vrednosti emisij CO2. Za pravne osebe se pogoji še niso spremenili. V letu 2020 pa so se ukinile nepovratne finančne spodbude za nakup novih vozil na hibridni pogon, saj obstaja zelo veliko povpraševanje po nepovratnih finančnih spodbudah za električna vozila, tudi za večje avtomobile - luksuzne oziroma športne (SUV), ki se dejansko zelo malo vozijo na elektriko, imajo pa zelo veliko porabo goriva in s tem večji izpust emisij CO2. Za občane Eko sklad z novim javnim pozivom nadaljuje program dodeljevanja ugodnih kreditov za financiranje okoljskih naložb občanov. Bistvena sprememba v letošnjem javnem pozivu je, vezano na naložbe nakupa osebnih vozil na električni ali hibridni pogon, zaostren pogoj za nakup novih ali rabljenih osebnih avtomobilov na hibridni pogon, in sicer je po novem lahko emisijska vrednost CO2 v kombiniranem načinu vožnje največ 85 g/km (prej 110 g/km). Zaostritev pogojev za nakup novih ali rabljenih osebnih avtomobilov na hibridni pogon je v skladu z evropsko zakonodajo (Uredba 2019/631/EU), ki od 1. januarja 2020 za celotni vozni park EU določa cilj 95 g CO2/km za povprečne emisije novih osebnih avtomobilov. Ker Eko sklad spodbuja le okoljske naložbe, so zahteve za pridobitev finančne spodbude strožje od splošnih zahtev, ki veljajo na trgu.

Prenos zemljišča v last Občine Brezovica

Vlada je sklenila Pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča s parc. št. 362/2, k.o. 1703 – Jezero, v last Občine Brezovica. Za podpis pogodbe je vlada pooblastila Romana Kramerja, vršilca dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode. To zemljišče je bilo izvzeto iz javnega dobra, ker to zemljišče dejansko nima več funkcije vodnega zemljišča in ga tudi v bodoče ne bo imelo, saj na njem voda ni več trajno prisotna, zato to zemljišče ne izpolnjuje več pogojev za vodno zemljišče iz prvega odstavka 11. člena Zakona o vodah (ZV-1).  ZV-1 v petem odstavku 19. Člena namreč določa, da če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.

Na tej podlagi je Ministrstvo za okolje in prostor vladi predlagalo, da se za zemljišče s parc. št. 362/2, k.o. 1703 – Jezero,  sklene pogodba o brezplačnem prenosu lastninske pravice iz Republike Slovenije na Občino Brezovica.

Iskalnik