Skoči do osrednje vsebine

Številni argumenti občin, gospodarstva, kmetijstva in drugih na slovenski Obali kako pomembna je primerna in zanesljiva vodooskrba slovenske Istre

  • Ministrstvo za okolje in prostor
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in državna sekretarka dr. Metka Gorišek sta se sestala z župani slovenske Istre v okviru koordinacije P.I.K.A. (Piran, Izola, Koper, Ankaran) z namenom seznanitve z okoliščinami, ki zahtevajo odločno ukrepanje pri oskrbi s pitno vodo slovenske Istre. Minister je opozoril, da je treba prioritetno zasledovati ustavno pravico do čiste pitne vode in strateški cilj države, da smo na področju vodooskrbe samozadostni, neodvisni od sosednjih držav. Minister mag. Vizjak: »Več kot očitno je bilo čutiti, da ni nobenega dvoma o nujnosti projekta«.

Poleg vseh štirih županov so nujnost oskrbe s stališča njihovega delovanja opisali tudi predstavniki Luke Koper, podjetja Vinakoper, Kmetijske zadruge Agraria Koper, Javnega zavoda Gasilska brigada Koper, Slovenske turistične organizacije in lokalnih turističnih organizacij, posamezna podjetja in zdravstvene institucije.

Minister mag. Vizjak je poudaril, da se premalokrat zavedamo ranljivosti, da smo zaradi tega ob nastopu problema prepogosto prepozni. »To se zna zgoditi tudi z vodooskrbo slovenske Istre, če ne pride do ustrezne rešitve vodooskrbe tega dela Slovenije v relativno kratkem času.« V Sloveniji imamo pravico do čiste pitne vode zapisano v Ustavi RS. »S tem smo vodooskrbo povzdignili na zelo visok nivo potreb in tudi človekovih pravic. In prav je tako. Če povežemo to pravico tudi s strateškimi cilji te države na področju voodoskrbe, samozadostnosti, da ne potrebujemo pomoči drugih sosednjih držav pri dobavi pitne vode, je to še dodaten argument, da z veliko pozornostjo in učinkovitostjo rešujemo tudi in predvsem problem dobave pitne vode gospodinjstvom slovenske Istre.«

V tem primeru ne gre za problem, da bi občine, regija ali država imeli težavo z zagotavljanjem finančnih sredstev, temveč gre za težavo, da na tem področju ni ustrezne možnosti za vodooskrbo. Zato bo treba ustrezen vodni vir pridobiti v notranjosti Slovenije, na območju Krasa. Ministrstvo se zaveda, da so tudi na območju Krasa interesi in pogledi različni, vendar moramo biti ob tem pozorni na več dejavnikov. »Prvi je ustavna pravica do čiste pitne vode, pa tudi solidarnost, saj govorimo o tej človeški naravni potrebi.« Ob tem je minister poudaril, da verjame, »da bomo dosegli širše soglasje okrog tega projekta, tudi v okviru argumentirane strokovne diskusije v postopku priprave državnega prostorskega načrta in novelacij številnih dodatkov. Govorimo o novelaciji vseh vhodnih podatkov, saj so nekateri v tem času zastareli, pa tudi o tem, da ta projekt ponudi dodano vrednost tudi kraškim občinam v smislu stabilnejše oskrbe s pitno vodo.« Ministrstvo bo nadaljevalo s strokovnimi predstavitvami projekta na terenu in  pogovori z lokalnimi skupnosti.

»Danes sem slišal številne argumente občin, gospodarstva in kmetijstva na slovenski Obali, kako pomembna je primerna in zanesljiva vodooskrba tega področja. Več kot očitno je bilo čutiti, da ni nobenega dvoma o nujnosti projekta.«

Za vodooskrbo slovenske Istre v imenu vseh štirih občin skrbi javno podjetje Rižanski vodovod Koper:

  • slovenska Istra ima enovit vodovodni sistem, z njim oskrbuje 99,7 % prebivalcev tega področja, na omrežje je priključeno 114 od 125 naselij, brez priključka je približno 250 prebivalcev od 88.400. V poletnem času ta številka zrase tudi na 130.000 ljudi;
  • vodovodno omrežje se napaja iz več vodnih virov: osnovnega vira, izvira reke Rižane, z možnostjo odjema do 400 l/s, iz virov Bužini in Gabrijeli, z možnostjo odjema 40 l/s in po potrebi iz nakupov pri sosednjih vodovodih, Kraškem, po pogodbi do 135 l/s, realno nikoli več kot 90 l/s in Istrskem vodovodu iz Buzeta iz vira Gradole do 150 l/s in vira Sveti Ivan 1,6 l/s;
  • v letu 2019 je bilo v omrežje oddanih 235.630 m3 vode. Olimpijski bazen ima 2.500 m3. To je v povprečju 25.300 m3/dan, v poletnih špicah preko 40.000 m3/dan oziroma tudi do 500 l/s. Od tega:
  • osnovni vodni vir Rižana: 072.071 m3 ali 76,6 %;
  • vodni vir Bužini in Gabrijeli, ki leži na ozemlju RH po arbitražnem sporazumu: 881 m3 ali 6,8 %;
  • Kraški vodovod: 902 m3 ali 7,0 %;
  • Istrski vodovod: 776 m3 ali 9,6 %;
  • največja poraba je v poletnem obdobju, ravno takrat, ko je najmanj vode v osnovnem viru;
  • v minulih dneh so že dosegli tudi letne špice, tudi 480 l/s;
  • vodooskrba slovenske Istre je v tem trenutku in tem času kar 32,5 % odvisna od nakupov iz sosednjih vodovodov in dodatno 10 % od vodnega vira, ki leži v drugi državi;
  • Rižanski vodovod ima iz lastnega vodnega vira in da ta leži na ozemlju republike Slovenije, zagotovljenih le dobrih 75 % letnih potreb. V poletnem obdobju, ko poraba porase tudi za 50 % pa še precej manj, dobrih 50 %. Za preostanek smo odvisni od vira, ki ga imamo na ozemlju tuje države in od nakupov vode iz sosednjih vodovodov, slovenskega in še bolj hrvaškega.

Minister mag. Vizjak na koordinaciji županov občin Piran, Izola, Koper in Ankaran