Direktiva o okoljski odgovornosti navaja, da se lahko okoljska škoda prepreči ali sanira med drugim tudi s priznanjem pravice fizičnim in pravnim osebam, da zahtevajo, da pristojni organ odloči o preventivnih in sanacijskih ukrepih, ki jih mora sprejeti odgovorni izvajalec. Direktiva tudi zagotavlja, da finančne posledice sanacijskih ukrepov krije gospodarski subjekt, ki je okoljsko škodo povzročil. Sodišče je to pravico do zahteve za ukrepanje pojasnilo v zadevi C-529/15, pri čemer je navedlo, da morajo imeti vse kategorije fizičnih in pravnih oseb, ki imajo pravico do preprečevanja ali sanacije škode ali jim je to v interesu, možnost, da od organov zahtevajo sprejetje take odločitve. Komisija je ugotovila, da je Slovenija to prenesla samo delno, zato prenos ni skladen.