Kot je pojasnila ameriška stran jo je k potezi, ki naj bi se uresničila konec novembra, prisililo večletno neizpolnjevanje pogodbenih določil s strani Ruske federacije.

Iz razprave je bilo razvidno, da večina držav razume razloge ZDA za izstop, obenem pa upajo, da si bo ameriška stran premislila, tudi zaradi potencialnih posledic, ki bi jih izstop ZDA imel za nadaljnje izvajanje pogodbe, še posebej za njene evropske članice. Ob tem so tudi pozvale rusko stran, da s polnim izpolnjevanjem svojih obveznosti prispeva k takšnemu možnemu razpletu dogodkov.

V imenu slovenske strani je nastopil veleposlanik dr. Andrej Benedejčič. Poudaril je, da je Slovenija leta 2017 predsedovala Posvetovalni komisiji za odprte zračne prostore in se zato dobro zaveda pomena pogodbe kot ključnega ukrepa za spodbujanje varnosti in zaupanja v evro-atlantskem prostoru. Prav tako pa dobro razume izzive s katerimi se ta pomembni steber nadzora nad oborožitvijo srečuje že vrsto let.

V zvezi s tem je poudaril, da Slovenija sicer obžaluje namero ZDA, da se umakne iz pogodbe, vendar obenem razume razloge zanjo. Zato je tudi pozval Rusko federacijo, da izkoristi šestmesečni rok pred ameriškim izstopom za poteze, ki bi pričale o njeni zavezanosti črki in duhu pogodbe. Obenem se je zavzel za nadaljevanje pogovorov v formatu manjše skupine držav, ki naj bi se z rusko stranjo dogovorila o rešitvi problematike omejevanja preletov nad območjem Kaliningrada. Prav tako je pozval k univerzalizaciji pogodbe tudi na tiste evropske države, ki doslej k njej še niso pristopile.