Skoči do osrednje vsebine

Poročilo o izvajanju študijske dejavnosti na daljavo v času epidemije

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je od pričetka epidemije COVID-19 redno spremljalo izvajanje študijske dejavnosti na daljavo. Prav tako je bilo v stikih z visokošolskimi zavodi ter jim posredovalo usmeritve za lažje delovanje v izrednih okoliščinah. Z vodstvi zavodov smo se dogovarjali o uvajanju sprememb, kolikor je bilo to v danih okoliščinah mogoče. Zavodi so redno poročali o izzivih in težavah, na katere se je ministrstvo odzivalo s spremembo določb v interventnih zakonih, kadar je bilo to potrebno, ali s pojasnili in obrazložitvami.

Študijski proces se je v obdobju epidemije na daljavo izvajal s pomočjo spletnih učilnic, videokonferenc, posnetkov predavanj in ostalih oblik študijskega procesa, prek e-pošte, ostalih oblik dvostranske množične komunikacije, s pripravo izročkov ter z dodatnimi gradivi za študente. Posneta predavanja in ostala gradiva so shranjena v spletnih učilnicah. Po potrebi so bili visokošolski učitelji na voljo študentom tudi za individualne ali skupinske konzultacije preko spletnih orodij za telekonference in z uporabo spletnih klepetalnic ter elektronske pošte.
Po poročanjih študentov je bila kvaliteta izkušnje pogosto odvisna od digitalne usposobljenosti predavatelja oziroma predavateljice.

Poseben izziv so predstavljala praktična usposabljanja, zlasti na področju medicine, zdravstvenih ved in farmacije, vključno s terenskimi in laboratorijskimi vajami. Te so se ponovno začele izvajati šele z odpiranjem visokošolskih zavodov. V kolikor bodo učne baze ostale odprte za študente v poletnih mesecih, bodo študenti letos lahko nadoknadili zamujeno s podaljšanjem v poletje in s tem zaključili letnike.

Preverjanje znanja predstavlja izziv. Izpostavljene so zlasti težave glede preverjanja identitete študentov ter opravljanja pisnih izpitov za velike skupine. Nekateri zavodi bodo v obeh preostalih izpitnih obdobjih vpeljale dodatne izpitne roke in s tem podaljšale izpitno obdobje. Študenti izpostavljajo tudi pomanjkljivo lastno IKT opremo in nestabilne internetne povezave, ki onemogočajo enake možnosti pri opravljanju izpitov na daljavo.

Fakultete se soočajo tudi s težavami preizkusov nadarjenosti in spretnosti. Te so bile najprej zaradi zaprtja visokošolskih zavodov, trenutno pa zaradi prehajanja meja (obvezne karantene za kandidate iz držav na rdečem seznamu). MIZŠ sodeluje z vpisnimi službami visokošolskih zavodov. Uredili smo že možnost spremembe rokov.

Prijavno-vpisni roki so bili podaljšani, za kar je ministrstvo moralo zagotoviti pravno podlago. To smo morali zagotoviti tudi za to, da so visokošolski zavodi lahko med študijskim letom spreminjali dele akreditiranih programov.

MIZŠ izpostavlja vidik vključenosti in skrbi za vse skupine študentov in študentk. Prilagoditve in podpora so bili predvideni tudi v interventnih določbah interventnih zakonov. Izkazalo se je, da morajo te postati sistemske, v izogib digitalne vrzeli in drugih oblik izključevanja skupin študentov. Zavodi morajo poskrbeti za ustrezno podporo različnih skupin študentov in študentk, kar urejamo z novim Pravilnikom o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom v visokem šolstvu, ki je v pripravi.

O preverjanju znanja, zamiku študijskega koledarja in pogojih napredovanja odločajo zavodi sami. Ti so opravili analize in preglede internih aktov ter uvedli ustrezne spremembe podaljšanja študijskega koledarja v okviru določb Zakona o visokem šolstvu.

MIZŠ je sprejelo vrsto interventnih členov, s katerimi je visokošolskim zavodom omogočilo spreminjanje študijskih programov med letom, pa tudi podaljšanje statusa iz naslova epidemije.

Iz strukturnih sredstev smo v preteklosti podprli razvoj digitalnih tehnologij in opreme, kar se je izkazalo kot ključno v času epidemije. Nadaljevali bomo s financiranjem usposabljanja visokošolskih učiteljev in digitalnega opismenjevanja.

V času epidemije so študenti medicinskih in zdravstvenih fakultet prevzeli pomembno vlogo pri podpori državi, in sicer s prostovoljstvom (zagotavljanje otroškega varstva, pomoči pri komuniciranju z javnostmi, v javnem zdravstvenem sistemu in domovih starejših občanov, pomoč otrokom na nižjih ravneh izobraževanja).

Po ocenah Erasmus Student Network je bilo za študente v okviru programa Erasmus+ dobro poskrbljeno. MIZŠ in CMEPIUS sprva nista razpolagala s podatki o študentih na izmenjavah, zato sta jih morala pridobivati od zavodov (v luči organiziranja humanitarnih konvojev in evakuacijskih poletov). Sodelovanje z zavodi in ministrstvi je bilo zgledno in učinkovito. MIZŠ je pripravilo pobudo za prepoznavanje izjem v Odloku o prehajanju meja.

Ministrstvo je opravilo tudi pomembno vlogo pri izvajanju izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka za redne in izredne študente, vpisane v visokošolske zavode v Republiki Sloveniji. Zbiralo je vloge za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov. Do 30. junija, ko se je zaključil rok za oddajo vloge, je vlogo oddalo 56.418 oseb; to predstavlja 73,5 % vpisanih študentov in študentk v terciarno izobraževanje (76.728, vir: SURS).

Iskalnik