Skoči do osrednje vsebine

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs: »Načrt za okrevanje Evropske unije je ambiciozen korak v pravo smer«

Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je preko video povezave udeležila srečanja kohezijskih ministrov držav višegrajske skupine (V4), Bolgarije, Romunije, Slovenije, Latvije, Litve in Estonije ter predstavnika Hrvaške. Prisotni so poudarili pomen evropske kohezijske politike pri odpravljanju gospodarskih in širših družbenih posledic pandemije virusne bolezni COVID-19. Srečanja se je udeležila tudi evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.

Državna sekretarka mag.Monika Kribiš Rojs

Ministri so izmenjali mnenja o predlaganih ukrepih Evropske komisije za zajezitev negativnih vplivov pandemije bolezni COVID-19 in transformacijo Evropske unije v zeleno, digitalno, inovativno in socialno pravično trajnostno družbo.

Državna sekretarka je uvodoma pozdravila predlog načrta za okrevanje Evropske unije, ki ga je konec maja predstavila Evropska komisija. »Prenovljena različica predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in načrt za okrevanje - »Next generation EU« predstavljata ambiciozen korak v pravo smer,« je prepričana.

Evropska unija je v kohezijski politiki ponovno prepoznala velik potencial za reševanje težav v nepričakovanih okoliščinah. Udeleženci so pozdravili sprejem zakonodajnih ukrepov za učinkovito mobilizacijo neporabljenih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2014–2020 za blažitev in odpravljanje posledic pandemije. Iz tega naslova je Slovenija prerazporedila 275 milijonov evrov za odziv na pandemijo.

Sodelujoči so izmenjali stališča glede predlaganih ukrepov kohezijske politike v okviru pobude za okrevanje REACT-EU, ki do leta 2022 predvideva 55 milijard evrov sredstev iz novih virov. »Slovenija posebej pozdravlja napore Evropske komisije, da bodo sredstva v okviru pobude REACT-EU kohezijskim projektom na voljo že v tem letu in možnost, da bodo lahko države članice same razporejala sredstva med regijami in sektorji glede na njihove posebnosti in potrebe. Podprli bomo investicije v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ukrepe za ohranjanje zaposlenosti in ustvarjanje novih delovnih mest, spodbude podjetjem ter določene ukrepe na področju turizma in kulture«, je izpostavila državna sekretarka. Prav tako je povedala, da Slovenija pozdravlja predvidena dodatna sredstva v okviru Sklada za pravični prehod v letih od 2021 do 2024, in sicer v višini 40 milijard evrov.

Udeleženci so opravili tudi razpravo glede predlaganih sprememb predlogov kohezijske zakonodaje za programsko obdobje 2021–2027. Namen sprememb je čimbolj prožno izvajanje kohezijske politike, s ciljem učinkovitega odpravljanja posledic pandemije in vzpostavitve mehanizma za prilagajanje izvajanja politike v primeru pojava nepredvidenih situacij, ob hkratnem zasledovanju zastavljenih razvojnih prioritet Evropske unije. »Pomembno je, da zagotovimo dolgoročnost ukrepov evropske kohezijske politike s ciljem zmanjšanja socialnih, gospodarskih in teritorialnih razlik za dobrobit vseh državljanov Evropske unije,« je še dejala.

Na predlog češkega predsedstva V4 so sodelujoči sprejeli deklaracijo o skupnih prioritetah glede izvajanja kohezijske politike v obdobju po izbruhu pandemije COVID-19. V deklaraciji med drugim poudarjajo potrebo po čimprejšnjem dogovoru o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in instrumentu za okrevanje »Next generation EU«, pri čemer mora biti dosežen kompromis uravnotežen in v korist vseh držav članic in njihovih državljanov.

Iskalnik