Soglasje k pobudi Občine Lenart za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območjih državnih prostorskih načrtov za avtocesto na odsekih Maribor–Lenart in Lenart–Spodnja Senarska

Vlada je izdala Občini Lenart soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območjih državnih prostorskih načrtov za avtocesto na odsekih Maribor–Lenart in Lenart–Spodnja Senarska. Gre za območje z DPN načrtovane severne obvozne ceste za Lenart, območja preloženih lokalnih cest in javnih poti, območja prestavitev vodotokov, območja za odlaganje materiala, pogozdena območja, ipd. Občina Lenart bi rada na robnih delih AC na območju svoje občine prostorsko načrtovala tako, da bi ta območja vključila v občinski prostorski načrt  (OPN) in z njim določila elemente izvedbene regulacije prostora. Nekatera območja, ki so zajeta v DPN za AC odseka Maribor – Lenart in za odsek AC Lenart - Spodnja Senarska, so namreč za delovanje in obratovanje izvedenih ureditev na podlagi DPN nepotrebna ali pa z DPN načrtovane ureditve niso bile izvedene oziroma niso več potrebne.

Sklep o višini penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2020

Višina penalov za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida za leto 2020 je 108,60 eura. Upravljavci naprav ali operatorji zrakoplovov, vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, morajo v register Unije do 30. aprila tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki ustreza količini emisije toplogrednih plinov, ki sta jo naprava ali zrakoplov izpustila v ozračje v preteklem letu. Količina emisije toplogrednih plinov je razvidna iz poročila o emisijah toplogrednih plinov in poročila o njegovem preverjanju. Če upravljavec naprave ali operator zrakoplova do 30. aprila tekočega leta ne izpolni svoje obveznosti, mora plačati penale za vsako začeto tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki jo je naprava izpustila v ozračje in je presegla količino emisijskih kuponov, predanih v register Unije. Višina penalov za leto 2019 je bila 107,31 eura. V skladu z določbo tretjega odstavka 136. člena Zakona o varstvu okolja se višina penalov od 1. januarja 2013 vsako leto poveča za evropski indeks cen življenjskih potrebščin, njihovo višino pa določi Vlada RS s sklepom.

Poslansko vprašanje v zvezi z odstranjevanjem odpadkov  na južni meji

Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z odstranjevanjem smeti na južni meji. Vprašanja se nanašajo na izjava ministra za obrambo mag. Mateja Tonina v zvezi z obiskom primorsko-notranjsko regijo, kjer se je v sklopu obiska mudil tudi v občini Ilirska Bistrica. Tamkajšnji župan, občinski svetniki, predstavniki redarstva in policije so predstavili lokacije divjih odlagališč. V letu 2019 so delavci Javnega podjetja Komunala d.o.o., Ilirska Bistrica po besedah župana na 65 lokacijah v bistriških gozdovih pobrali dobrih 10 ton odpadkov. Divja odlagališča in vlome v objekte občina kartira in so po njihovih zagotovilih tudi javno dostopni. Vlada odgovarja, da  za odstranitev nezakonito odloženih odpadkov, ki so posledica nelegalnih prehodov meje, občinam Vlada Republike Slovenije povrne stroške odstranitve teh odpadkov v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Podlaga za plačilo stroškov iz tega sklepa sta informacija Policije, ki jo posreduje Uradu Vlade Republiko Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, s katerim sta ugotovljeni lokacija in vrsta odpadkov z navedbo, da so odpadki nastali kot posledica nezakonitih prehodov državne meje, in zahtevek občine, utemeljen in dokumentiran z listinsko dokumentacijo. Povrnitev stroškov izvede Urad Vlade Republiko Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, ki v dvomu  glede okvirne količine, vrste odpadkov in višine zahtevka občine, za potrditev izplačila zaprosi Ministrstvo za okolje in prostor. Urad je v letu 2019 prejel zahtevke 12 občin. Skupna količina odpadkov je bila 21.340 kg, za kar je Urad občinam skupaj povrnil 31.558,02 EUR. V letu 2020 pa je Urad prejel prav tako zahtevke s strani 12 občin,  za 10.380 kg. Urad je občinam v letu 2020 (do 8. 6. 2020) povrnil 17.086,04 EUR. Podatke o prejetih zahtevkih s strani občin sicer dopolnjuje in vodi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. 

Poslanska pobuda v zvezi s shranjevanjem radioaktivnih odpadkov

Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi s shranjevanjem radioaktivnih odpadkov. V pobudi je navedeno, da bi Slovenija lahko vpeljala nov sistem shranjevanja radioaktivnih odpadkov (RAO), kjer bi manjše RAO najprej sežgali ter nato vstavili v svinčene kocke, ki bi jih položili v betonske bloke in vstavili v rudniške rove globoko pod zemljo. Za prebivalce na območjih, kjer bi se shranjevali RAO predvidevate letne bonitete. Vlada je celovito odgovorila na poslansko pobudo z več vidikov, glede na to, da iz pobude ni jasno ali gre za pobudo glede končnega odlaganja RAO ali za pobudo skladiščenja. Tako, da je pojasnila shranjevanje, skladiščenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov za katere veljajo podrobno predpisana pravila tako za ravnanje z njimi kot objekte v katerih se izvaja glede na lastnosti radioaktivnih odpadkov. Vlada je tudi pojasnila glavne metode obdelave trdnih odpadkov za zmanjšanje prostornine, kot  so sortiranje, dekontaminacija, stiskanje, superkompaktiranje, sežig, piroliza in taljenje in prakso, ki jo izvajajo v Nuklearni elektrarna Krško, ki že dolga leta izvaja redukcijo volumna s sežigom, ki ga kampanjsko izvede zunanji izvajalec na svoji lokaciji. V Sloveniji je bila izbrana končna varianta odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina in sicer z odlaganjem NSRAO v vkopane silose. V odgovoru je Vlada podala pojasnilo, da odlaganje v odlagalne rove globoko pod zemljo, ki je predmet pobude, že bila upoštevana, primerjana ter vrednotena in ocenjena kot manj primerna v primerjavi z odlaganjem NSRAO v silose. Decembra 2009 je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, s katero sta bila potrjena lokacija in tip odlagališča. S sprejemom uredbe je bil določen koncept odlaganja z odlaganjem v silose.

Lokalna skupnost v kateri bo zgrajeno odlagališča RAO dobi nadomestilo, ki se določi na osnovi območja omeje rabe prostora po Uredbi o območju omejene rabe prostora in Uredbi o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora. V Sloveniji imamo zelo podrobno opredeljene načine ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Vlada odgovarja, da poslanska pobuda odstopa od do sedaj sprejetih in uveljavljenih načinov ravnanja z RAO in sprejetih strateških dokumentov. Pri tem je potrebno poudariti, da je pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki ena izmed ključnih komponent družbena sprejemljivost, ki jo je potrebno doseči za vsako lokacijo. Doseganje le tega ni mogoče doseči v kratkem časovnem obdobju, kar kažejo dosedanje izkušnje iskanja lokacije odlagališča, zato je ključnega pomena, da se že začete aktivnosti na lokaciji Vrbina v občini Krško nadaljujejo in čimprej dokončajo ter se na ta način omogoči pričetek varnega odlaganja vseh nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji.

Letno poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za leto 2019 z revizorjevim poročilom

Vlada RS ugotavlja, da organi vodenja (direktor) in nadzora v letu 2019 niso izpolnjevali obveznosti, ki jim jih  nalaga zakon in akt o ustanovitvi, ker v letu 2019 niso v zadostni meri izpolnili ciljev, določenih v Poslovnem in finančnem načrtu za leto 2019.

Imenovanja članov nadzornega sveta gospodarske družbe Spekter

Vlada je za člane nadzornega sveta gospodarske družbe Spekter d.o.o., katere poslovni delež je v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, imenovala naslednje člane: Tadeja Špitalarja in Urško Klenovšek kot predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, Saro Sotlar kot predstavnico Ministrstva za finance, Dušana Straška kot predstavnika zaposlenih v gospodarski družbi in Mitjo Vozlja kot  predstavnika uporabnikov storitev gospodarske družbe. Mandat članov nadzornega sveta gospodarske družbe Spekter d.o.o. začne teči z dnem ustanovne seje nadzornega sveta gospodarske družbe Spekter d.o.o. in traja štiri leta. Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada  namreč v 11.a členu ureja upravljanje kapitalskih naložb. Navedeni člen določa, da ima nadzorni svet gospodarske družbe, katere poslovni delež je v lasti sklada, pet članov.