Hrvaško predsedstvo je uvodoma izpostavilo, da odgovori posredovani s strani držav članic, kažejo, da večina držav še nima končne odločitve glede izvajanja pouka v novem šolskem letu. Kako se bo odvijalo, bo odvisno od jesenske epidemiološke slike. Prav tako si večina držav članic ne želi pouka na daljavo. Deloma pristajajo na kombinirano poučevanje v primeru, če bo to res potrebno.
Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel je izpostavila ključno vlogo šol in učiteljev pri digitalnem in zelenem prehodu ter trajnostnem razvoju, poudarila je pomen univerz prihodnosti, krajših oblik izobraževanja , ki bi prinesla bolj fleksibilno poučevanje, ter izpostavila pomen sledenja študentom pri prehodu na trg dela.
Poudarila je tudi, da ne bo motenj pri izvajanju programa Erasmus+. Študentje bodo lahko pričeli najprej z virtualnimi aktivnostmi, nato pa tudi z realnimi, če bodo to dopuščale razmere.

Večina ministric in ministrov je v razpravi izpostavila pomen nove vloge učiteljev pri prenosu znanja, vključevanja vseh posameznikov ter ustrezni pripravi učiteljev na kombinirano učenje. Strinjajo se, da ne more nič nadomestiti poučevanja v šoli.

V razpravi je bil izpostavljen tudi pomen investiranja v šolsko infrastrukturo, ki bo omogočala ustrezen prehod na digitalno in okolju prijazno poučevanje. Pomembno bo vlagati v digitalno opremo, razviti digitalne platforme za šole ter zagotoviti brezplačne prenosnike za vse.
Ministrica prof. dr. Kustec se je hrvaškemu predsedstvu in Evropski komisiji zahvalila za vso vloženo delo v preteklih mesecih. »Slovenska izkušnja kaže, da smo v kratkem času vzpostavili vzporeden sistem izobraževanja, ki bi ga lahko poimenovali 'učenje v času krize'. Preko različnih ukrepov, kot na primer projekt DIGI Šola, v okviru katere je potekala donacija računalniške opreme, smo zmanjšali razkorak med učenci pri usvajanju znanja ter zagotovili, da se šolsko leto zaključi ne glede na obliko izobraževanja.«
Predstavila je slovenske izkušnje poučevanja na daljavo. Tudi v času posebnih razmer je ostala primarna skrb ministrstva zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja na daljavo ter omogočanje nemotenega izobraževalnega procesa za vse, tudi za tiste iz najbolj ranljivega socialnega okolja. Pri tem je izpostavila vse ključne deležnike, ki so ves čas aktivno sodelovali in pripomogli k uspešno izpeljanim aktivnostim.

Glavne izkušnje, ki jih je Slovenija pridobila iz novo nastale situacije so, da je tudi v času pandemije potrebno zagotoviti kontinuiran izobraževalni proces, ki je ustrezno prilagojen posebnim razmeram. Posebno skrb je potrebno nameniti preprečevanju nastajanja večjih razlik med učenci pri usvajanju znanja ter ranljivim skupinam. Prav tako je nujno zagotoviti ustrezna orodja za tehnično podporo učiteljem pri izvajanju izobraževanja na daljavo ter sproti spremljati potrebe učiteljic in učiteljev ter redno izvajati usposabljanje na daljavo glede na potrebe.

Vrnitev v šole je bila pospremljena z visoko stopnjo razmisleka in z vključenostjo vseh ključnih deležnikov. S tem je bila vzpostavljena dovolj visoka stopnja zaupanja, da so se otroci vrnili v šole v zelo visokem deležu. Istočasno so se pripravljali protokoli za nove primere bolezni COVID-19, ki so se v prvi fazi izkazali za primerne, saj smo uspešno omejili vse zaznane primere, je izpostavila ministrica.

»Trenutno smo osredotočeni na jesen ter na to, kako ravnati v primeru ponovnega izbruha bolezni v širšem evropskem prostoru. Poleg nacionalnih ukrepov menimo, da je nujno potrebno sodelovanje v širšem evropskem prostoru. Naš razmislek gre v smeri spodbujanja novih metod poučevanja s poudarkom na močni vlogi učiteljev. Izobraževanja na daljavo ne moremo enačiti z izobraževanjem v šoli, ga pa lahko spodbujamo v posebnih razmerah, s čimer poskušamo zagotavljati vključujoč način izobraževanja za vsakega učenca in dijaka.«

Ko govorimo o digitalni preobrazbi, to z vidika izobraževanja pomeni, da je potrebno vlagati in razvijati razvoj posameznika, zagotoviti ustrezno izobraževanje učiteljev in drugih odraslih, investirati v infrastrukturo in opremo organizacij in posameznikov. Domisliti bo potrebno tudi, kako zagotoviti pokritje vseh področij, ki jih zagotavlja šola – od varnosti, varstva do prehrane.

Ključni načeli, po katerih smo se ravnali v času pandemije COVID-19, sta bili solidarnost in socialna vključenost. Države članice in Evropska komisija v tem obdobju že vzpostavljamo ustrezne mehanizme za uspešen izhod iz krize, s poudarkom na krepitvi gospodarstva, tehnološki suverenosti ter zeleni usmerjenosti. »Pri doseganju zastavljenih ciljev je ključna vloga izobraževanja, ki z neprestanim prenosom znanja skrbi, da so vsi deli družbe aktivno vključeni v vse procese okrevanja,« je na videokonferenci ministric in ministrov pristojnih za izobraževanje dejala ministrica prof. dr. Simona Kustec.