V tem trenutku na seznamu 187 pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji

Vlada je  na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID–19 določila seznam pomembnih investicij (interventni zakon), ki se bodo lahko še dopolnjevale. Namen Pomembnih investicij je predvsem v koordinirani in s tem pospešeni obravnavi posameznih postopkov povezanih s temi investicijami, za katere verjamemo, da bodo omilile gospodarsko škodo, ki jo je pustila epidemija.

• Gre za investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije.
• Interventni zakon pa daje osnovo, da se bodo investicije hitreje realizirale.

 Namen določitve Pomembnih investicij je predvsem v koordinirani in s tem pospešeni obravnavi posameznih postopkov povezanih s temi investicijami, za katere verjamemo, da bodo omilile gospodarsko škodo, ki jo je pustila epidemija. Z zagonom investicij se bo povečala gospodarska rast v vseh sektorjih države, tako v gradbeništvu kot drugih panogah kot so prodaja, opremljanje prostorov, posredovanje, trgovina, itd.  Interventni zakon ustanavlja koordinacijsko skupino, ki bo skrbela predvsem za časovno koordinirano izvajanje postopkov potrebnih za izvedbo pomembnih investicij. Koordinacijska skupina bo odgovorna za pospešeno in koordinirano izvedbo pomembnih investicij, kar bo pomenilo učinkovito delovanje.  Torej gre za ukrep, ki je namenjen učinkovitejšim, hitrejšim postopkom, nikakor pa ne škodovanju okolja in narave. 

Kriteriji za določitev pomembnih investicij

Vsi resorji so bili pozvani k posredovanju morebitnih predlogov za uvrstitev na seznam Pomembnih investicij. Ministrstvo za okolje in prostor pa je bilo pristojno za uskladitev tega seznama med resorji.

 Pomembne investicije  so  razdeljene po:

• statističnih regijah in
• na vsebine iz področij okolja, energetike, prometa in regionalnega razvoja.
• S področja okolja je 22 pomembnih investicij,
• s področja energetike 19,
• s področja prometa 70 in
• s področja regionalnega razvoja 76.

 Projekti iz področja regionalnega razvoja so predvsem projekti, ki se nanašajo na

- gradnjo stanovanjskih sosesk,

- zdravstvenih domov,

- izobraževalnih ustanov in podobno.

 V seznam so vključeni vsi predlogi, ki imajo ocenjeno vrednost nad 5 milijonov evrov ter imajo predviden začetek izvedbe v letu 2020 oziroma 2021 ter vse predlagane investicije nad vrednostjo 25 milijonov evrov, ki imajo predviden začetek izvedbe poleti 2021.

Seznam Pomembnih investicij

Poročilo o izvajanju negradbenih in gradbenih protipoplavnih za obdobje 2017-2019

Vlada  je sprejela Poročilo o izvajanju negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov iz Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021 za obdobje 2017-2019. Z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021 je določeno, da Ministrstvo za okolje in prostor (v sodelovanju z ostalimi organi in institucijami v Sloveniji, ki sodelujejo pri izvajanju načrta) vsaki dve leti Vladi RS poroča o izvajanju negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov. Izvajanje protipoplavnih ukrepov v Sloveniji koordinira Ministrstvo za okolje in prostor, izvajajo pa jih predvsem Direkcija RS za vode, Agencija RS za okolje in Uprava RS za zaščito in reševanje.

V Poročilu je opisano izvajanje negradbenih (npr. napovedovanje poplav, omejevanje in preprečevanje gradenj na poplavnih območjih, ozaveščanje in izobraževanje poplavno ogroženih subjektov, itd.) in gradbenih (npr. gradnja visokovodnih nasipov in zadrževalnikov) protipoplavnih ukrepov v Republiki Sloveniji. Ukrepi so osredotočeni na 17 poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji (npr. porečje Vipave, Savinje, Gradaščice z Ljubljanico, Selške Sore, porečij obmejnih rek) na katerih se nahaja 61 območij pomembnega vpliva poplav. Prav tako pa so podrobneje opisani tudi razni mednarodni protipoplavni projekti (npr. FRSICO1, VISFRIM, goMURra, itd.), ki poleg ostalih negradbenih protipoplavnih ukrepov vključujejo tudi gradbene protipoplavne investicije na mejnih rekah. 

V Poročilu Vlada RS tudi ugotavlja, da se je z ustanovitvijo Direkcije RS za vode (kot organa v sestavi Ministrstva za okolje in prostor) stanje pri izvajanju protipoplavnih ukrepov v Sloveniji izboljšalo. Predvsem se je izboljšalo stanje pri izvajanju ti. negradbenih protipoplavnih ukrepov, v prihodnje pa se pričakuje, da se bo stanje še izboljšalo, in sicer predvsem pri izvajanju gradbenih protipoplavnih ukrepov, kajti prav s temi se najbolj zmanjšuje obstoječa poplavna ogroženost.

Poročilo o izvajanju Nacionalne varčevalne sheme za leto 2019

Vlada  je sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) za leto 2019 Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada. Sklad je 46 upravičenim varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi v letu 2019 izplačal 3.150,00 evrov.

Zakon za uravnoteženje javnih financ je razveljavil velik del  določb Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, med drugim varčevanje v okviru Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS). Vključevanje novih varčevalcev v shemo ni več mogoče, v veljavi pa so ostale pogodbe o varčevanju v okviru NSVS, ki so bile sklenjene do uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ, to je do 31. 5. 2012 in se doba varčevanja, določena v pogodbah, še ni iztekla. Takšnih pogodb je po stanju 31. 12. 2019 še 68, kar je 0,07 % vseh in vse se bodo iztekle v letošnjem letu.

Podelitev koncesije za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Zgornje Save

Vlada je izdala odločbo, s katero se koncesija za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju zgornje Save podeli konzorciju družb NIVO EKO, dejavnost v ekologiji d.o.o., Žalec (vodilni partner) ter HNG Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje d.o.o., Mengeš in EHO PROJEKT, erozija, hudourništvo, okolje d.o.o., 1000 Ljubljana.. Za podpis koncesijske pogodbe vlada pooblašča mag. Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor. Vlada je v ponovljenem postopku po izvedenem pregledu in vrednotenju ponudb sprejela enako odločitev, kar je neizbrani ponudnik izpodbijal z revizijo pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. 21. 4. 2020 je Državna revizijska komisija revizijski zahtevek neizbranega ponudnika zavrnila. V skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, postane odločitev o oddaji naročila pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Koncesijska pogodba bo sklenjena za obdobje sedmih let.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z delovanjem nevladne organizacije v javnem interesu Umanotera

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z delovanjem nevladne organizacije v javnem interesu Umanotera. Vlada odgovarja, da je bila Umanoteri, Slovenski fundacij za trajnostni razvoj, izdana odločba Ministrstva za okolje in prostor, s katero je ta nevladna organizacija pridobila status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja. S poročiloma  za leto 2017 in za leto 2018 je ustanova Umanotera izpolnila svoje poročevalske obveznosti v skladu z Zakonom o nevladnih organizacijah. Naslednje poročevalsko obdobje bo do 31. 3. 2021 za leti 2020 in 2019.

 Poročila in vsi ostali podatki so dostopni preko naslednjih povezav: Poročilo za leto 2008: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2014/08/Porocilo_08.pdf

• Poročilo za leto 2009: http://www.umanotera.org/upload/files/Letno_porocilo_09_Umanotera.pdf;
• Kronološki dosežki: http://www.tiki-toki.com/timeline/entry/591604/Kronologija-Umanotere/;
• Zaposleni: https://www.umanotera.org/kdo-smo/zaposleni-in-sodelavci/;
• Poročilo za leto 2017: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2018/03/Umanotera-letno-poročilo-2017.pdf;

 Na spletni strani https://erar.si/ je na voljo aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, ki jo je vzpostavila Komisija za preprečevanje korupcije. Aplikacija pod zavihkom zanimivosti omogoča prikaz seznama vseh nevladnih organizacij, skupni prikaz mesečnih porab in splošne statistike. Prek omenjene aplikacije je vsem državljanom omogočen dostop do transparentnih informacij o prejemnikih javnofinančnih sredstev.  Za vsako nevladno organizacijo (društvo, zasebni zavod ali ustanovo) je moč preveriti, koliko javnofinančnih sredstev ter za kakšen namen je posamezna organizacija prejela od leta 2003 do danes. 

Brezplačen prenos zemljišč

Vlada  je sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu dveh zemljišč,  obe k. o. 2494 Košana,  v last Občini Pivka. Direkcija Republike Slovenije za vode je predlagala Občini Pivka, da zemljišči s parc. št. 1707/87 in parc. št. 1707/88, obe k.o. Košana preideta v last občine, in sicer glede na to, da v naravi predstavljata obstoječo dostopno pot. Zemljišče nima več funkcije vodnega zemljišča in ga tudi v bodoče ne bo imelo, saj na njem voda ni več trajno prisotna, zato to zemljišče ne izpolnjuje več pogojev za vodno zemljišče. Občina Pivka, je sporočila, da se strinja s predlogom prenosa omenjenih zemljišč v last občine.