Načrt za okrevanje vsebuje sveženj finančnih predlogov za soočenje s posledicami krize COVID-19, vključno s financiranjem zelenega prehoda in digitalne preobrazbe, ki predstavljata bistvo okrevanja. Kriza je namreč nakazala potrebo po okrepitvi odpornosti in strateške avtonomije EU na področju ključnih tehnologij in vrednostnih verig v EU.

Ministri so podprli EU načrt za okrevanje in poudarili, da je potrebno ukrepati takoj ter se strinjali, da morajo glavna vodila biti solidarnost, konvergenca, koordiniran pristop in tesno sodelovanje med državami članicami. Le tako bomo zagotovili trajnostno okrevanje.

Ministri so izpostavili ukrepe, ki se jim je potrebno prioritetno posvetiti v fazi okrevanja gospodarstva EU. Strinjali so se, da je potrebno zagotoviti trajnostno rast na dolgi rok ter okrepiti odpornost evropskega gospodarstva. EU lahko postane manj odvisna od dobaviteljev tretjih držav le s krepitvijo odpornosti evropskih strateških vrednostnih verig in s vključevanjem evropskih podjetij v globalne vrednostne verige.  

Ministri so se strinjali, da je za hitro okrevanje ključnega pomena dobro delujoč notranji trg. Bili so mnenja, da si moramo še naprej prizadevati ne le za njegovo ponovno vzpostavitev, temveč predvsem za njegovo nadaljnje poglabljanje, kar z zelenim in digitalnim prehodom vodi v oblikovanje bolj odpornega in konkurenčnega gospodarstva EU. Ministri so izrazili pričakovanje, da bi Evropska komisija čim prej predstavila nadaljnje korake za učinkovito naslavljanje ovir na notranjem trgu, kar še vedno predstavlja pomemben izziv za doseganje resnično integriranega notranjega trga EU. Pri tem naj bi pomembno vlogo igrala tudi novo ustanovljena Projektna skupina za uveljavljanje pravil notranjega trga SMET.

Poleg tega so ministri poudarili, da morata zeleni in digitalni prehod biti v osrčju okrevanja in da bodo za to potrebne znatne naložbe. Prav tako so se strinjali, da je potrebno zagotoviti sodelovanje na vseh ravneh pri izvajanju nove industrijske strategije. Zavzeli so se za ciljno usmerjene ukrepe in rešitve za okrevanje  vseh industrijskih ekosistemov. Strinjali so se, da je v okrevanju potrebno posebno pozornost nameniti tudi malim in srednje velikim podjetjem, ki jih je kriza znatno prizadela.

Državni sekretar Simon Zajc je poudaril pomembnost zelenega in digitalnega osredotočenja prihodnje industrijske politike EU. Izpostavil je pomen dobro delujočega in odpornega notranjega trga ter konkurence, vlaganj v raziskave in inovacije, pomen veščin zaposlenih in sinergij med gospodarstvom ter izobraževalno in raziskovalno sfero.  V luči okrevanja po krizi je omenil tudi pomen strateške avtonomije in globalnih verig vrednosti za okrepitev evropske konkurenčnosti in zmanjšanje odvisnosti od tretjih držav.