Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s področja Ministrstva za okolje in prostor na 20. redni seji Vlade Republike Slovenije

Vlada je na 20. redni seji obravnavala dve točki s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z medicinskimi in zaščitnimi odpadki

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Janija Ivanuše v zvezi z medicinskimi in zaščitnimi odpadki. Uvodoma vlada ugotavlja, da se poslansko vprašanje nanaša na »medicinske in druge zaščitne odpadke«, vmes pa je omenjena zaščitna oprema (osebna varovalna oprema in druga zaščitna oprema). Na področju zakonodaje, ki ureja ravnanje z odpadki, izraz »medicinski in drugi zaščitni odpadki« ne obstaja.

Odpadki se razvrščajo v skladu s Seznamom odpadkov, kot to določa 4. člen Uredbe o odpadkih. Različne vrste odpadkov po seznamu so določene s šestmestno številčno kodo za odpadek. Vsi odpadki po seznamu odpadkov, ki so označeni z zvezdico (*), se štejejo za nevarne odpadke. Uporabljena zaščitna sredstva za preprečevanje širjenja in okužbe z novim virusom (zaščitne maske, zaščitne obleke, rokavice in ostala zaščitna oprema) se zbira povsem ločeno od drugih odpadkov, saj se šteje za nevarne odpadke s številkama:

  • 18 01 03* Odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju,
  • 18 02 02* Odpadki, ki z vidika preprečevanja okužb zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju.

Zdravstvene odpadke in druge zaščitne odpadke, ki se zbirajo v zdravstvenih oziroma socialno varstvenih zavodih, mora povzročitelj oddati osebam, ki ravnajo z odpadki, to so zbiralci ali obdelovalci odpadkov. V letih 2019 in 2020 je imelo potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, za zbiranje odpadkov iz skupine 18 seznama odpadkov, 35 pravnih oseb.  V priloženi preglednici »Obdelovalci odpadkov« so navedeni vsi obdelovalci (predelovalci in odstranjevalci), ki so v letih 2019 in 2020 imeli okoljevarstveno dovoljenje (OVD) Za obdelavo odpadkov iz skupine 18 seznama odpadkov je imelo v letih 2019 in 2020 okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov 21 pravnih oseb. Družbe, ki so v letih 2019 in 2020 za javne zdravstvene zavode odvažale medicinske in druge zaščitne odpadke, so naslednje: Albaugh d.d., Alpkem d.o.o., Biotera d.o.o., Dinos d.o.o., Ekol d.o.o., Ekologija d.o.o., Kemis d.o.o., Kemofarmacija d.d., Komunalno podjetje Nova Gorica d.d., Mollier d.o.o., Pikas d.o.o., Pup - Saubermacher d.o.o., Retal d.o.o., Salus d.d., Saubermacher - Komunala M. Sobota d. d., Saubermacher d.o.o., Simbio d.o.o.Družbe, ki so poleg prej navedenih v letu 2019 tudi odvažale navedene odpadke, so naslednje: Aurenis d.o.o., Ekorel d.o.o., Magreja d.o.o., Sedent. V letu 2019 je bilo vseh družb 21, v letu 2020 pa 17. Javni zdravstveni zavodi so v letu 2019 z odvozom medicinskih in drugih zaščitnih odpadkov imeli skupen strošek v višini 3.546.128,99 evra in 1.365.996,55 evra v letu 2020. V Sloveniji nevarne odpadke prevzemajo zbiralci nevarnih odpadkov in obdelovalci nevarnih odpadkov. Zbiralcev nevarnih odpadkov je 131, obdelovalcev nevarnih odpadkov pa 119. Družbe, ki v Sloveniji prevzemajo nevarne odpadkeAgencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), potrebujejo dovoljenja oziroma druge odločbe za ravnanje s temi odpadki.

Družbe, ki prevzemajo nevarne odpadke, morajo te nevarne odpadke oddati določenim družbam, ki imajo dovoljenja za obdelavo nevarnih odpadkov, ali družbam, ki imajo potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev nevarnih odpadkov. Ti nevarni odpadki se lahko potem končno obdelajo (npr. sežig/sosežig) v Sloveniji ali pa jih lahko družbe izvozijo v tujino na končno obdelavo.  V letu 2020 so bila do sedaj pridobljena soglasja za čezmejno pošiljanje za izvoz 4.129 ton odpadkov s klasifikacijsko številko 18 01 03* in 18 02 02* v Avstrijo, Italijo in na Madžarsko, od tega za 780 t nevarnih odpadkov v Italijo in na Madžarsko. Stroški uničenja so običajno dogovorjeni med podjetjem, ki odpadke pošilja, in podjetjem, ki poskrbi za obdelavo odpadkov. Podatka o stroških Ministrstvo za okolje in prostor nima. 

Sklenitev sporazuma o prenehanju koncesijske pogodbe za rabo podzemne vode iz vrtine KOV-1 za stekleničenje in proizvodnjo pijač

Vlada je sprejela sklep, da s koncesionarjem družbo KOVIS d. o. o., Brežice sklene Sporazum o prenehanju koncesijske pogodbe z dne 24. 12. 2009. V 144. členu Zakona o vodah je določeno, da koncesijska pogodba preneha s sporazumom pogodbenih strank, z razdrtjem ali po preteku časa, za katerega je bila sklenjena. Družba KOVIS d. o. o. je v dopisu z dne 4. 2. 2020 predlagala sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe. Koncesionar nima neporavnanih obveznosti iz naslova koncesije, saj še ni zgradil objektov za stekleničenje in začel izvajati koncesije.

Iskalnik