Veleposlanik dr. Benedejčič je na srečanju izpostavil, da se je Slovenska vojska na krizo odzvala v skladu Kodeksom ravnanja v politično-vojaških aspektih varnosti, najpomembnejšim normativnim dokumentom OVSE iz politično-vojaške dimenzije. Na razpolago je namreč ponudila poljsko bolnišnico Role-2 in druge zdravstvene zmogljivosti, prav tako pa izvajala logistično in transportno podporo, kar je v skladu z Zakonom o obrambi Republike Slovenije, ki med drugim določa, da ob naravnih in drugih nesrečah oborožene sile s svojo organizacijo in opremljenostjo sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Slovenska vojska je sicer pomagala tudi izven države, predvsem na Zahodnem Balkanu, kjer je dostavila pomoč v Severno Makedonijo, Srbijo ter Bosno in Hercegovino, prav tako pa izvedla COVID-19 testiranje med pripadniki EUFOR, kar je tudi v duhu kooperativnega OVSE pristopa k varnosti.

Kot ključne varnostne izzive, ki so vzniknili na OVSE območju v času COVID-19 krize je veleposlanik dr. Benedejčič izpostavil tri. Najprej povečano število vojaških incidentov v vzhodni Ukrajini, ki že neposredno ogrožajo pripadnike Posebne opazovalne misije OVSE. Prav tako je opozoril na težave številnih sodelujočih držav v OVSE pri zagotavljanju potrebne medicinske opreme med pandemijo. V zvezi s tem je pozval, da se zdravstvene in sanitarne grožnje vključi v OVSE koncept celovitega pristopa k varnosti. Opozoril je tudi na problem dezinformacij, na primer na račun bataljonske bojne skupine zveze NATO v Latviji, v kateri sodelujejo tudi slovenski vojaki. Gre za nesprejemljivo obliko propagande, ki se mora nehati. Zato je predlagal, da predstavnik za svobodo medijev OVSE vključi vidik dezinformacij v OVSE sistem spremljanja medijskih objav.