Skoči do osrednje vsebine

V središču letošnjega Svetovnega dneva okolja (5. junij) je biotska raznovrstnost

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 5. junij razglasila za Svetovni dan okolja. Namen svetovnega dneva okolja je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja in naslavljanja aktualnih okoljskih vprašanjih. Letos je posvečen biotski raznovrstnosti, ki podpira vse življenje na zemlji, tudi naše. Z neprimernimi dejavnostmi ljudje povzročamo njen upad in posledično slabšanje tudi našega življenjskega okolja. Čeprav Slovenija sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, trende upadanja zaznavamo tudi pri nas.

S prehodom k razvojno-okoljskemu modelu okrepljene trajnostnosti (sonaravnosti) in optimalnega ohranjanja naravnega kapitala lahko ta trend obrnemo. Primer usklajevanja varstva narave in razvoja je tudi Park Škocjanske jame, ki sta ga je ob tej priložnosti včeraj obiskala minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in državna sekretarka dr. Metka Gorišek. Minister je ob obisku Škocjanskih jam poudaril, »da imamo Slovenci upravičene razloge, da smo lahko ponosni na naravne danosti in odnosa do njih, saj jih bomo le tako lahko v takšni obliki zapustili tudi zanamcem.« Izpostavil je še, da je Slovenija zelo pisana, kar se tiče naravnih in kulturnih znamenitosti in vrednot, do česar moramo »gojiti posebno skrb. Svetovni dan okolja je primerna priložnost, da podčrtamo pomen krepitve in ohranjanja teh vrednot kakor tudi negovanja za naše zanamce.«

Brez narave življenje na zemlji ne bi bilo mogoče

Svetovni dan okolja 2020 poudarja, da smo ljudje neločljivo povezani z naravo in da sta naš obstoj in kakovost življenja od nje odvisna. Dobro ohranjena narava je med drugim vir številnih dobrin, kot so čista voda, čist zrak in hrana. Zagotavlja naravno odpornost na bolezni, zmanjšuje vpliv naravnih nesreč in blaži podnebne spremembe. To so le nekatere funkcije, ki jih omogoča biotska raznovrstnost. Spreminjanje ali odstranjevanje enega elementa tega spleta vpliva na celoten življenjski sistem in lahko povzroči negativne posledice. To se lepo vidi na primeru opraševanja. Več kot 75 odstotkov vrst kmetijskih pridelkov na svetu, vključno s sadjem in zelenjavo ter nekaterimi najpomembnejšimi tržnimi pridelki, kot so kava, kakav in mandlji, je odvisnih od živalskega opraševanja. Tudi pri nas, kjer je najbolj znana opraševalka medonosna čebela, pomemben del opravijo divji opraševalci. V Sloveniji je bilo doslej najdenih kar 571 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji in številne druge žuželke.

Človekovo delovanje, kot je onesnaževanje, netrajnostna raba tal  in morja, izkoriščanje organizmov ter podnebne spremembe in vdiranje tujerodnih vrst vodijo v propad biotske raznovrstnosti ter slabšanje stanja in propadanje naravnih ekosistemov v obsegu, ki je brez primere. Kriza odraža tudi našo medsebojno povezanost in vpliv dejanj in dogajanj v enem delu sveta na vse nas. To opozarja na potrebo po mednarodnem sodelovanju in usklajevanju pri odzivanju na izzive, ki jih prinaša propadanje okolja. Zato je živeti v sozvočju z naravo cilj, ki so si ga svetovni voditelji zastavili za leto 2050. Da ga dosežemo, moramo do leta 2030 ustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti našega planeta.

Biotska raznovrstnost v Sloveniji v številkah

- Naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato je Slovenija ena izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi. Ti raznoliki dejavniki se izražajo v veliki pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst.

- Po do sedaj znanih podatkih živi na ozemlju Slovenije okoli 26.000 vrst živih bitij, ocene številčnosti vseh potencialnih vrst se gibljejo med 45.000 in 120.000. Od tega je kar 800 živalskih in 66 rastlinskih vrst endemičnih.   

- Biotska raznovrstnost se odraža tudi v pestrosti kopenskih in vodnih ekosistemov. V evropskem merilu pomembni ekosistemi so predvsem širni gozdovi, ki pokrivajo 58 % površine Slovenije.

- Naše bogastvo so tudi podzemni ekosistemi z najbogatejšim jamskim živalstvom na svetu. Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru in dobro ohranjena narava uvršča našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.

 - Zavarovana območja in Natura 2000 skupaj pokrivajo 40 % slovenskega ozemlja, na kar smo lahko zelo ponosni (v Avstriji na primer okoli 28 % in na Finskem okoli 13 %).

- V Sloveniji imamo okrog 13 % ozemlja s statusom zavarovanih območij po Zakonu o ohranjanju narave. Gre za širša zavarovana območja (narodni, regijski in krajinski parki) ter ožja zavarovana območja (naravni rezervati in spomeniki).

- Poleg prej omenjenih zavarovanih območij z aktivnim upravljanjem ter območij Natura 2000 so  za varstvo biotske raznovrstnosti pomembni tudi sonaravno gospodarjeni gozdovi, ki pokrivajo 58 % površine Slovenije. Posebej velja izpostaviti tudi gozdne rezervate in ekocelice, ki se jih v gozdovih določa za namen varovanja ciljnih vrst ali habitatnih tipov.

 - Več kot 2000 vrst je v Sloveniji uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru Nature 2000 v Sloveniji varujemo 233 živalskih in 23 rastlinskih vrst (Natura 2000 vrste), kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh Natura 2000 vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.

 - Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji ocenjujemo tudi na podlagi spremljanja okoljskih kazalcev za naravo in biotsko raznovrstnost.

Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost

Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 predvideva, da naj bi se najmanj 30 % evropskega kopnega in morij vključilo v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem (kamor spada tudi Natura 2000), 10 % površin naj bi se zavarovala s strožjim režimom s poudarkom na varovanju naravnih procesov. To v Sloveniji znatno presegamo že sedaj. Da bomo uspešno ohranili naše naravno bogastvo, moramo zmanjšati vse večje pritiske na okolje tako kot posamezniki kot družba. Slovenija je vzpostavila sistemski okvir za ohranjanje narave in s tem biotske raznovrstnosti s sprejetjem Zakona o varstvu okolja. Namen varstva okolja je spodbujati in usmerjati tak družbeni razvoj, ki omogoča dolgoročne danosti za človekovo zdravje, dobro počutje in kakovost življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Celovit sistem ohranjanje narave, z namenom varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, pa je bil vzpostavljen s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave (ZON) leta 1999. ZON med drugim določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti.  Na ravni Evropske unije (EU) sta zakonski podlagi za ohranjanje narave Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic in Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. S slednjo je bilo vzpostavljeno omrežje Natura 2000, ki je ključno za varstvo narave v Evropski uniji. Natura 2000 je družbena zaveza, da bomo in kako bomo varovali naravo, h kateri se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala tudi Slovenija. Kot država članica je razglasila Natura 2000 območja na dobrih 37 % državnega ozemlja, kar nas uvršča v evropski vrh.

K razvoju in uspešni implementaciji ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti bistveno prispevajo razvojni projekti nacionalnih in evropskih mehanizmov LIFE, Interreg, kohezijskih skladov in drugih, ki spodbujajo ohranjanje in izboljšanje  biotske raznovrstnosti.

 

 Tabela z deleži varovanih območij po celinah in nekaterih državah Evrope (vir: https://www.protectedplanet.net/c/unep-regions)

Svetovni dan okolja

Iskalnik