Ministri so se strinjali, da je področje vesolja zelo pomembno, saj omogoča gospodarsko rast, zagotavlja globalno povezanost, podpira razvoj novih tehnologij, razvoj aplikacij in storitev z visoko dodano vrednostjo (npr. navigacija, geografske storitve). S programom opazovanja Zemlje spremlja bistvene spremenljivke podnebnih sprememb in je tudi ključno orodje za razumevanje okoljskih procesov. Izpostavili so, da je potrebno nadgraditi razvoj evropskih vesoljskih aplikacij in storitev za podporo številnim evropskim strategijam in ukrepom za ohranjanje in obnovo evropskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter izboljšati obstoječe metodologije za oceno socialno-ekonomskega vpliva vesoljskih programov. Kljub izzivom pandemije COVID-19 ostaja prehod v trajnostno in podnebno nevtralno gospodarstvo prednostna naloga.

Državni sekretar Aleš Cantarutti je na zasedanju izpostavil, da vesoljske tehnologije pomembno prispevajo h gospodarskemu okrevanju s svojim tehnološkim razvojem ter množico koristnih podatkov, in to na trajnosten način. Hitri razvoj prebojnih tehnologij namreč omogoča čedalje večjo uporabnost podatkov. »Aplikativni segment vesoljskih tehnologij je eden najhitreje rastočih segmentov in vse bolj privlačen za zasebni sektor. Problem je v javnem sektorju, ki potrebuje enostaven dostop do teh kakovostnih podatkov za svoje informirano odločanje. Trenutno je še vedno premalo ozaveščenosti javnih organov o možnostih, ki jih podatki Evropskega vesoljskega programa nudijo, podatki tudi niso enostavni za uporabo«, je poudaril državni sekretar.

Cantarutti je med intervencijo pohvalil storitve programa Copernicus za opazovanje Zemlje, ki so dober način za premostitev te vrzeli. Predlagal je razvoj programov, ki bi povezovali javne organe, ki potrebujejo ustrezne informacije in podjetja, ki podatke znajo ustrezno obdelati in pripraviti za uporabo. »Zavzemamo se za to, da podatki Copernicus ostanejo brezplačni in prosto dostopni ter s tem omogočajo realizacijo poslovnih idej«, je povedal za konec.

Ministri so pozdravili tudi Sklepe Sveta za vesolje, ki so v potrjevanju pri državah članicah EU. Sklepi potrjujejo usmeritev EU glede uporabe vesoljske tehnologije za trajnostni razvoj Evrope. Na področju vesolja prihaja do hitrih sprememb z razvojem t.i. Novega vesolja, s povečanim povpraševanjem po vesoljskih storitvah, digitalno revolucijo in razvojem novih tehnologij (umetna inteligenca, kvantna tehnologija itd), ki zagotavljajo neomejene možnosti razvoja na področju aplikacij. Hitra rast področja pozitivno vpliva na ponudbo kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Vlaganje v razvoj veščin in vesoljskih tehnologij pa bo omogočilo naslavljanje globalnih izzivov (podnebne spremembe, degradacije ekosistemov, zdravstvene krize, prehranska varnost in migracije).

Sklepi Sveta svetujejo tudi večje investiranje v t. i. STEM (»Science Technology, Engineering and Mathematics«) izobraževalne programe ter spodbujajo celovit pristop k razvoju veščin preko poklicnega izobraževanja, online in vseživljenjskega učenja. Prav tako predlagajo okrepljeno sodelovanje med vsemi izvajalci evropske vesoljske politike z namenom razvoja področja. Hkrati pa Sklepi opozarjajo tudi na pomen regionalnega povezovanja in poenostavljen dostop do evropskih sredstev za spodbujanje veščin.

Slovenija je podprla sprejetje Sklepov in se strinja, da je potrebno krepiti veščine in področje izobraževanja prilagoditi novim izzivom na področju vesoljskih industrij, kar bi posledično prineslo večjo produktivnost, nova kakovostna delovna mesta in razvoj tehnologij potrebnih za soočanje z globalnimi spremembami. Vesolje namreč prinaša vrsto priložnosti tudi za manjše države ter mala in srednja podjetja. V Sloveniji je več hitro rastočih visoko tehnoloških podjetij, ki so se razvila na podlagi projektov raziskovalnih inštitucij in kar nekaj jih je aktivnih prav na področju vesoljskih tehnologij. Zaradi svoje hitre rasti se pogosto soočajo s potrebo po dodatnih visoko kvalificiranih kadrih.