Skoči do osrednje vsebine

Pojasnilo MOP - Ukrepi za učinkovitejšo gradnjo so namenjeni učinkovitejšim, hitrejšim postopkom, nikakor pa ne škodovanju okolja in narave

Glede na številne objave in izjave v javnosti v zvezi s pripravo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP), Ministrstvo za okolje in prostor podaja nekaj pojasnil.

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja (GD) in integralni postopek izdaje GD za objekte z vplivi na okolje ostaja enak

  • Postopka ostajata enaka, kot ju določa sedaj veljavni Gradbeni zakon (GZ). Ti postopki se torej z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP) in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ne spreminjajo.
  • Upravni organ po prejemu zahteve za izdajo GD (projektna dokumentacija in k tej dokumentaciji pridobljena mnenja), na ustni obravnavi z dokumentacijo seznani stranske udeležence, in ob izpolnitvi vseh pogojev izda GD.
  • Upravni organ po prejemu zahteve za integralni postopek izdaje GD za objekte z vplivi na okolje (projektna dokumentacija ter osnutek okoljskega poročila), sam pridobiva mnenja k projektni dokumentaciji, izvede 30 dnevni javni vpogled dokumentacije, ki je objavljena na spletu, z možnostjo podaje pripomb zainteresirane javnosti (vsaka oseba, ki je izvedla vpogled v dokumentacijo) nato pa na ustni obravnavi z dokumentacijo seznani še stranske udeležence, in ob izpolnitvi vseh pogojev izda GD.

Stranski udeleženci lahko podajo svoje stališče in vplivajo na postopek, prav tako ostaja vpliv mnenjedajalcev in soglasjedajalcev

Stranski udeleženec v postopku izdaje GD ali integralnega postopka izdaje GD je lahko:

  • lastnik ali imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje GD;
  • lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine na katerih je nameravana gradnja, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva;
  • druga oseba, če izkaže, da bo nameravana gradnja zaradi svojega vpliva, lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino;
  • druge osebe, če tako določa zakon.

Stranski udeleženec v integralnem postopku izdaje GD pa je lahko tudi:

  • lastnik nepremičnine in oseba s stalnim prebivališčem na vplivnem območju, prikazanem v poročilu o vplivih na okolje;
  • druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi;
  • civilna iniciativa če ima podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine ali sosednje občine, kjer je nameravana gradnja,
  • nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave.

ZIUZEOP je podal nekatere omejitve le glede nevladnih organizacij (NVO), podobno kot že do sedaj veljajo pri civilnih iniciativah. NVO, ki želijo postati stranski udeleženci, morajo izpolnjevati določena merila, in sicer je to lahko društvo z najmanj 50 aktivnimi člani, zavod z najmanj tremi zaposlenimi osebami s strokovno izobrazbo 7 ravni, oziroma ustanova z najmanj 10.000 evrov premoženja.

V integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ sam pridobiva mnenja od pristojnih mnenjedajalcev, to so državni organi, občine ali nosilci javnih pooblastil, za katere je s področnimi zakoni določeno, da na

  • področju varstva okolja (na primer Agencija RS za okolje),
  • ohranjanja narave (na primer Zavod RS za varstvo narave),
  • varstva kulturne dediščine (na primer Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije),
  • varstva voda (na primer Direkcija RS za vode),
  • jedrske in sevalne varnosti (na primer Uprava RS za jedrsko varnost),
  • kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in drugih področij,

z vidika njihovih pristojnosti podajajo mnenja k predloženi dokumentaciji. ZIUZEOP nobenega od zgoraj navedenih organov ni črtal s seznama mnenjedajalcev.

Investitorjem je torej omogočena gradnja na podlagi dokončnega GD. Če se investitor odloči, da bo začel z gradnjo na podlagi še nepravnomočnega GD, gre za njegovo odločitev, ko pretehta upravičenost morebitnih tožbenih navedb v upravnem sporu. Če investitor tožbo izgubi, nima pravice graditi in mora na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje, če se je odločil graditi. Takšna rešitev je bila že uveljavljena pred sprejetjem trenutno veljavnega GZ.

Zakon ohranja pristojnosti pri soglasjedajalcih, mnenjedalcih ali drugih odločevalcih v postopku pridobivanja GD.

Zakon oblikuje kriterije sodelovanja strokovni javnosti, civilni iniciativi in podobno, ki bodo omogočali kompetentne sogovornike v postopkih. MOP poudarja, da je že sama država dolžna skrbeti za zdravo življenjsko okolje, zato je tudi vzpostavljen zahteven sistem pridobivanja ustreznih soglasij, mnenj in dovoljenja s področja varstva okolja in ohranjanja narave ter varstva voda, pa tudi kulturne dediščine. Tako za ohranjanje narave ne skrbijo le NVO, se pa država zaveda pomembnosti kompetentnega sogovornika tudi s tega področja, zato so bili vzpostavljeni kriteriji.

Strokovnosti in kvaliteta odločitev je pomembna in zagotovljena

  • MOP meni, da sta strokovnost in kvaliteta zagotovljena, saj je strokovnost EU standard, ki ga Slovenija tudi udejanja.
  • Pristojni javni zavodi imajo zakonsko pravico do argumentiranega strokovnega mnenja na gradivo, pozitivnega ali negativnega. To pravico dosledno uveljavljajo in ni bojazni, da bi prakso spremenili, saj gre za stotine strokovnjakov z različnih področjih.
  • Za zagotavljanje strokovnosti so zagotovljene strokovno usposobljene ekipe, za katere je potekal tudi triletni program usposabljanja na evropski ravni.
  • Približno sto strokovnjakov na MOP, ARSO in v javnih zavodih, je strokovno usposobljeno za izvajanje celovitih presoj vplivov na okolje, presoj vplivov na okolje, presoj sprejemljivosti na varovana območja ter presoj na vode. Izmenjali so si izkušnje z drugimi EU državami, Evropsko investicijsko banko, Evropsko komisijo (EK) ter EU strokovnjaki, ker morajo delovati skladno s pravom EU in temeljnimi načeli direktiv, pravnih praks. Le tako je namreč Sloveniji omogočano črpanje EU sredstev, saj so presoje vplivov na okolje pomembne za vse projekte, za katere bodo pridobivali EU sredstva.
  • V zadnji finančni perspektivi sta MOP in EK na terenu zasledila nekaj napak, napake pa so bile uspešno strokovno popravljene. Zato smo prepričani, da MOP deluje na ravni primerljivi v EU, marsikdaj tudi s svojim delom rešuje zadeve, ki so kompleksne in neprimerljive z dosedanjimi primeri v EU, ter oblikuje evropsko dobro prakso. Aktivno deluje na ravni skupin evropskih strokovnjakov, redno spremlja EU sodbe sodišč na področju in jih implementira v praksi. Strokovne ekipe se tudi krepijo.

Pravna varnost pri postopkih je zagotovljena

  • Pravna varnost pomeni predvidljivo in zanesljivo pravo ter možnost, da se vsak, ki se ne strinja z odločitvijo organov, na odločitev pritoži. V Sloveniji je to varstvo omogočeno in je celo večstopenjsko.
  • Sodišča, ki odločajo na višjih stopnjah omogočajo, da se preveri odločitev nižjih. Tako lahko pritožnik večkrat preveri svoj prav.
  • ARSO že zdaj in bo tudi v prihodnje odločal strokovno, ob upoštevanju dejanskega stanja in zakonodaje. Vedno je upošteval vsako utemeljeno in dokazano stališče, posebej pri ugotavljanju dejanskih stanj. Letno ARSO odloči v več kot 7000 postopkih. Povprečno prejme 70 pritožb, 10 pritožnikov pa s svojim pritožbami uspe. »Pade« torej le 0,14 % odločitev ARSO, ki je vedno izrazil svoje mnenje, tudi takrat, ko so bila pričakovanja investitorjev ali stranskih udeležencev drugačna. Kljub temu, da odloča v postopkih s strankami nasprotujočih interesov, ohranja - poleg strokovnosti in spoštovanja zakonodaje - tudi visoko stopnjo razumevanja in spoštovanja drugače mislečih.

Zakon ohranja nadzor sodišč, še več, zakon določa te postopke kot nujne in prednostne

  • Zakon predpisuje kdaj se lahko vloži tožba v upravnem sporu in celo določa, da se postopki gradnje na podlagi tega zakona pred sodišči obravnavajo kot nujni in prednostni.
  • MOP deluje strokovno in neodvisno. Državni uradniki so zavezani vsem načelom neodvisnosti, strokovnosti in zakonitosti in tako tudi izvajajo svoje delo.
  • Varovalko pred napakami in korupcijo je že uvedla evropska direktiva o Presoji vplivov na okolje, ki zahteva neodvisnost ekipe, ki je zadolžena za presojo od ekipe, ki je zadolžena za projekt.
  • MOP je zato organiziran v neodvisnih strokovnih enotah in ekipe za presoje na vseh nivojih, vključno s pritožbenim organom so ločene od investicij. MOP meni, da je takšna organizacija dobra in da zagotavlja strokovne odločitve.
  • MOP ni zabeležil primera v zadnjih 10 letih, da bi bil predlog strokovne odločitve drugačen od končne odločitve, zato ni jasno, na čem temelji želja po še močnejših varovalkah.

MOP ščiti okolje in varuje naravo

  • Na MOP se vsakodnevno izvajajo postopki celovite presoje vplivov na okolje za plane in programe v državi in integralne postopke s presojo vplivov na okolje zakonito in strokovno, pri tem pa se upoštevajo vsi okoljski cilji.
  • Investicije presoja v skladu z dobro evropsko in slovensko prakso, zelo natančno, na podlagi strokovnih gradiv, mnenj ministrstev in organizacij, ki so v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o ohranjanju narave, pristojni za posamezne vsebine varstva okolja in narave. Pri tem je MOP neodvisen in strokoven. Pri presojanju ne velja načelo bolj strogo in manj strogo ampak velja predpisana lestvica v podzakonskih aktih in vsebine, ki so natančno opredeljene v podzakonskih aktih. Prav tako velja načelo najboljše strokovne ocene strokovnjakov, ki pripravljajo okoljska poročila, ki morajo biti pripravljena v skladu najboljšimi dosegljivim znanjem.
  • MOP torej ne vzpodbuja investicij za vsako ceno ampak tiste investicije, ki so sprejemljive z vidika okolja in jih je možno zakonito preveriti tudi z vidika javnih koristi.

Javna razprava je odprta in zagotovljena

  • Vsekakor je v interesu MOP, da je javna razprava zagotovljena, odprta in neprekinjena.
  • MOP vedno pregleda mnenja civilne družbe in strokovnjakov, upravni organ se do njih opredeli in jih upošteva v največji možni meri. To seveda ne pomeni, da so lahko vsa mnenja v celoti in vedno upoštevana, saj so mnenja številna, tudi povsem nasprotujoča si. Pomembno pa je, da lahko v javni razpravi vsakdo poda svoje mnenje, da so strokovna mnenja obravnavana z izjemno resnostjo in strokovnostjo.
Iskalnik