Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s področja Ministrstva za okolje in prostor na 46. dopisni seji Vlade Republike Slovenije

Vlada je na 46. dopisni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor. Vlada je med drugim sprejela letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2020. Za izvajanje letnega programa za leto 2020 je zagotovljenih 795.500 evrov.

Za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini je za leto 2020 zagotovljenih 795.500 evrov

Vlada je sprejela Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2020 in se seznanila s poročilom o izvedbi programa ukrepov za  izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2019. Za izvajanje programa za leto 2020 je zagotovljenih 795.500 evrov.  Sanacijski ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini potekajo že deseto leto, in sicer  na podlagi Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Odlok). Letni program ukrepov je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Občino Mežica in Občino Črna na Koroškem, Agencijo RS za okolje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) - OE Ravne na Koroškem. 

Otroci v Zgornji Mežiški dolini so izpostavljeni svincu iz okolja, največ pa iz tal, ki v njihovo telo vstopa preko drobnega prahu ali preko lokalno pridelane hrane. Leta 2007 so se v Mežiški dolini začeli izvajati ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev svincu: preplastitve makadamskih površin, ureditve otroških igrišč, mokro čiščenje utrjenih površin, čiščenje fasad in ostrešij ter varovalna prehrana. Skupni učinek izvedenih ukrepov spremljamo z rednimi meritvami vrednosti svinca v krvi otrok, ki bi se ob izvajanju ukrepov morale nižati. V programu je določen cilj, da bodo imeli otroci iz zgornje Mežiške doline (95 % vseh otrok) do leta 2022 vrednost svinca v krvi pod 100 µg/l. Pred začetkom izvajanja programa je imela višje vrednosti približno polovica otrok, po treh letih izvajanja okoli 20 % otrok, nato pa se je trend padanja ustavil pri približno 10 % otrok.

 Leta 2019 je imelo višje vrednosti zgolj 4,6 % otrok, kar že ustreza zastavljenemu cilju. Nismo pa prepričani, da znižanje kaže samo uspešnost izvedenih ukrepov, ampak je verjetno tudi posledica deževnega obdobja pred vzorčenjem krvi. V deževnem času je prahu v okolju manj, otroci pa se manj časa zadržujejo zunaj. To znova potrjuje, da je zelo pomemben vir izpostavljenosti svincu onesnaženi prah in so ukrepi za omejevanje njegovega nastajanja in širjenja prava pot. Za nadaljnji napredek bo treba program okrepiti, okrepiti nadzor pri izbiri in izvedbi ukrepov, da bodo ti izbrani in izvedeni na način, ki ustreza osnovnemu namenu. Vključiti bi morali izvajanje ukrepov na zasebnih zemljiščih, omejiti širjenje industrije, prepovedati uporabo močno onesnaženega materiala za gradbene namene in omejiti nenadzorovano manipulacijo z onesnaženimi tlemi.

 V letu 2019 je Ministrstvo za okolje in prostor preko inšpekcijskih služb izvedlo več nadzorov  nad aktualnimi onesnaževalci v zgornji mežiški dolini, prav tako so bili izvedeni nadzori pri investitorjih v cestno in vodno infrastrukturo.

Poslansko vprašanje v zvezi s postavitvijo objektov na različnih zemljiščih

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko  vprašanje Janija Ivanuše v zvezi s postavitvijo objektov na različnih zemljiščih. Vlada odgovarja, da kateri objekti, posegi oziroma ureditve so na kmetijskih zemljiščih dopustni določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) kjer so našteti objekti ali posegi, ki jih občina v svojem prostorskem aktu lahko dopusti na območju kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je gradnja objektov oziroma dopustnost drugih posegov na kmetijskih zemljiščih mogoča le, če prostorski akt občine to omogoča in pod pogoji, ki so določeni v prostorskem aktu. V prostorskih aktih so kmetijska zemljišča opredeljena kot »K1«(najboljša kmetijska zemljišča) in »K2« (druga kmetijska zemljišča), kar predstavlja dodatno razčlenitev, kaj se lahko gradi na teh območjih. Pojem »mobilna hišica«  je treba natančno opredeliti. Če gre za mobilno hišico kot počitniško prikolico – premičnino, ki se jo začasno pripelje na zemljišče in se za njeno postavitev ne izvajajo gradbena dela (npr. izvedba komunalnih priključkov), ne gre za objekt, ki bi ga obravnavala gradbena zakonodaja. Če gre za objekt, ki je izdelan v tovarni in pripeljan na zemljišče, kjer bo trajno (z gradbenimi deli) postavljen v prostor, ne gre za mobilnost – premakljivost, ampak le za način izdelave in postavitve. V tem primeru se taka hišica šteje za objekt po gradbeni zakonodaji. Kje in pod katerimi pogoji se lahko postavi taka hišica, določajo prostorski akti lokalne skupnosti. Iz ZKZ izhaja, da postavitev mobilnih hišic na kmetijskih zemljiščih ni dopustna. Potrebna je predhodna sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča.

 Glede dovoljevanje graditve objektov enoznačnega odgovora ni mogoče podati, saj je  odvisen od njihove razvrstitve, tj. ali gre za enostaven objekt, nezahteven objekt, manj zahteven objekt ali zahteven objekt. Podrobnejše kriterije in razvrstitev določa Uredba o razvrščanju objektov Gradnja enostavnih objektov je dovoljena brez gradbenega dovoljenja. Kmetijsko zemljišče se lahko spremeni v stavbno zemljišče v postopku priprave občinskega prostorskega načrta: OPN). V skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) je prostorsko načrtovanje kontinuirana interdisciplinarna dejavnost, s katero se na način dogovarjanja in usklajevanja med udeleženci urejanja prostora na strateški ravni načrtuje prostorski razvoj, na izvedbeni ravni pa se načrtujejo prostorske ureditve in določa izvedbeno regulacijo prostora. Prostorsko načrtovanje se udejanja z izdelavo in pripravo prostorskih aktov, z združenim postopkom načrtovanja in dovoljevanja ter z izvajanjem lokacijskih preveritev. Postopek priprave OPN določa ZUreP-2. Začne se s pripravo izhodišč za pripravo OPN. Gre za predhodno fazo, namenjeno širšemu razmisleku o tem, na kakšen način, kje in v kakšnem obsegu bo občina izvedla svoje cilje prostorskega razvoja. V tej fazi se v postopek že lahko vključi tudi javnost, ki lahko daje različne pobude in predloge glede urejanja prostora v občini. Na podlagi Gradbenega zakona (GZ) inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb GZ, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor. Inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po GZ ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb GZ v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, ki sodijo na delovno področje drugih ministrstev, opravljajo inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju, razen če zakon določa drugače. V navedenih definicijah pa ni razlik, kje je posamezen objekt postavljen ali je postavljen na kmetijskem ali drugem zemljišču.

Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Dravinja v Občini Zreče

 Vlada je sprejela Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob vodotoku Dravinja v Občini Zreče. Vlada je na predlog Občine Zreče  v uredbi določila drugačno zunanjo mejo priobalnega zemljišča na delu vodotoka Dravinja v občini Zreče. Zunanja meja priobalnega zemljišča se tako zoži s 15 metrov na 5 metrov od meje vodnega zemljišča in poteka po lomnih točkah, določenih z Gauss-Krügerjevimi koordinatami v prilogi uredbe. V skladu z Zakonom o vodah (ZV-1) lahko vlada na predlog nosilca prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,  se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanje voda,  je omogočeno izvajanje javnih služb, se ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda. Direkcija RS za vode je s strokovnim mnenjem z dne 12. 3. 2018 ugotovila, da je za to območje kumulativno izpolnjenih vseh šest pogojev za zoženje priobalnega zemljišča, ki jih predpisuje šesti odstavek 14. člena ZV-1. Ker so za drugačno določitev zunanje meje priobalnih zemljišč izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se z uredbo lahko zoži priobalno zemljišče na delu vodotoka Dravinja v občini Zreče.

Odgovor glede razveljavitve Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

Vlada je sprejela Odgovor na sklepe Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta Republike Slovenije, sprejete na 6. izredni seji dne 21. 4.  2020, v zvezi seznanitvijo in obravnavo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (ZIOMVN). V odgovoru vlada podaja komentar k razveljavitvi ZIOMVN, opisuje nadaljnje aktivnosti v zvezi z reševanjem problematike velikih zveri v Sloveniji, po izdaji odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in način upoštevanja predlogov stroke.

 Razveljavitve ZIOMVN

 Ustavno sodišče Republike Slovenije je  v celoti razveljavilo ZIOMVN. Pri tem se ni vsebinsko opredeljevalo do zakona, temveč je presojalo izključno njegovo skladnost z Ustavo z vidika ustavnega načela delitve oblasti. ZIOMVN je tako Ustavno sodišče razveljavilo, ker je menilo, da je zakonodajalec s sprejemom ZIOMVN nedopustno posegel v pristojnost izvršilne veje oblasti. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) odločbo Ustavnega sodišča spoštuje in jo bo v prihodnje upoštevalo pri nadaljnjem urejanju problematike. MOP še naprej podpira strokovne rešitve, ki bodo omogočale čim hitrejšo vzpostavitev ravnovesja  med sobivanjem z velikimi zvermi in varnostjo človeka.

 Nadaljnje postopanje pri vzpostavitvi ravnovesja med sobivanjem z velikimi zvermi in varnostjo človeka

 Za odvzem rjavega medveda iz narave je na Agenciji za okolje Republike Slovenije (ARSO) po uradni dolžnosti že začet postopek za selektiven in omejen odvzem nekaterih živali iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu, v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba). Predviden odvzem bo temeljil na strokovnih argumentih za odvzem, kvotam, dinamiki in drugim pogojem odvzema, kot izhajajo iz Strokovnih izhodišč za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji (obdobje 2020-2023) ter iz Strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije za odvzem osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos) iz narave. Argumentacija za odvzem rjavega medveda je bila konec januarja, na zadnjem sestanku, pred nastopom aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19, predstavljena tudi Interesni delovni skupini za spremljanje politike upravljanja z velikimi zvermi (Interesna skupina) in Strokovni skupini za podporo pri upravljanju z velikimi zvermi (Strokovna skupina), ki delujeta pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Odločba, ki se pripravlja na ARSO in bo izdana v zakonskih rokih, bo v skladu s strokovnimi predlogi veljavna do 30. 9. 2020 in v tem trenutku predstavlja najprimernejši in časovno najhitrejši odziv. Poleg načrtovane odločbe za kvotni odvzem za rjavega medveda bo ARSO v posamičnih primerih po potrebi izdajala tudi odločbe za odvzem posameznih osebkov rjavega medveda po 7. členu Uredbe, z namenom zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi. Za odvzem volka strokovna argumentacija oziroma raziskava v smislu zgoraj opisanih strokovnih podlag za kvotni odvzem ni bila izdelana. Interesna in Strokovna skupina sta namreč sprejeli stališče, da je treba izboljšati sistem izdajanja odločb v primerih posamičnih odvzemov. S tem namenom je bil pripravljen predlog Smernice za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki bo olajšala tako pripravo vlog, kakor tudi izdajo odločb za posamični odstrel volka. Smernica se je poleg razjasnitve nekaterih procesnih vprašanj osredotočila predvsem na jasnejšo opredelitev nekaterih kriterijev za dokazovanje razlogov za dovolitev odstrela, kot je preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi.

 Sprejem strateških dokumentov za upravljanje rjavega medveda in volka

 Dolgoročna strategija upravljanja rjavega medveda in volka sta bili sicer že sprejeti, vendar ju je treba prenoviti. Na Ministrstvu za okolje in prostor je pripravljena nova strategija upravljanja z rjavim medvedom, ki je bila že predmet obravnave na Strokovni in Interesni skupini, je bila tudi dopolnjena s podanimi pripombami in bo v kratkem posredovana v ponovno javno razpravo. Postopek prenove strategije upravljanja volka pa bo predvidoma sledil kmalu po sprejemu strategije za upravljanje rjavega medveda.

Upoštevanje predlogov stroke

 Navedene strokovne podlage, dokumenti in strokovne ugotovitve oziroma zaključki so že bili obravnavani v okviru strokovne in interesne skupine. V diskusiji so bile v največji meri upoštevane pripombe nevladnih organizaciji, kmetov oziroma rejcev in lokalnih skupnosti, ker so le na takšen način lahko odločitve legitimne, strokovno utemeljene in s tem lahko računamo tudi na to, da bodo zdržale morebitno upravno-sodno presojo. Edini način  za izvedbo odstrela je, da se doseže konsenz in da je argumentacija za odstrel zakonita in trdna, izven vsake sence strokovnega dvoma ter v okvirih načela previdnosti, kot to določa Direktiva o habitatih, zato je potrebno upoštevati mnenje/opozorila  deležnikov. Dejstvo je, da upravljanje z velikimi zvermi v Republiki Sloveniji terja strokovne in glede na čas (pričetek nove pašne sezone) tudi hitre ter konkretne rešitve. Zato MOP še naprej podpira strokovne rešitve, ki bodo omogočale čim hitrejšo vzpostavitev ravnovesja  med sobivanjem in varnostjo človeka.

 Strokovna in Interesna skupina sta s ciljem nujnosti in potrebnosti zakonske ureditve sistema upravljanja z velikimi zvermi zastavili določene rešitve, s katerimi se Ministrstvo za okolje in prostor strinja in zato podpira njihovo čim prejšnjo izvedbo.

 

 

 

Iskalnik