Skoči do osrednje vsebine

Ministri EU, pristojni za mladino, o vplivu epidemije COVID-19 na mlade in mladinsko področje

Ministri EU, pristojni za mladino, med njimi tudi državni sekretar dr. Jure Gašparič, so danes razpravljali o mladini, ki jo je pandemija COVID-19 zelo prizadela. Mladi so sicer svoje aktivnosti v okviru mladinskih organizacij hitro prenesli na splet s pomočjo različnih družbenih orodij in omrežij. Prav tako jih veliko prostovoljno pomaga na terenu različnim ranljivim skupinam, tudi v okviru programa Evropska solidarnostna enota. Ministri so pozvali k vključitvi mladih v evropski načrt okrevanja, največjo možno fleksibilnost pri izvajanju programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter tudi vključitvi neformalnega izobraževanja v prihajajočo posodobitev Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, ki jo bo v prihodnji tednih predstavila Evropska komisija.

V razpravi so se ministri strinjali, da so mladi in mladinske organizacije ena izmed tistih skupin družbe, na katere imajo z epidemijo COVID-19 povezani ukrepi velik vpliv. Največji izzivi se kažejo na področju izobraževanja in zaposlovanja, saj se bo zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročila epidemija, veliko mladih še bistveno pogosteje soočalo z oblikami prekarnih zaposlitev ali celo z izgubo zaposlitev. Poleg omejevanja socialnih stikov na mlade vplivajo tudi različne oblike omejevanja gibanja. Protivirusni ukrepi so povzročili korenite spremembe v vsakodnevnih rutinah mladih, na katere so se morali prilagoditi v trenutku in dobesedno čez noč. Navedeno je po besedah ministrov zagotovo imelo velik vpliv tudi na duševno zdravje mladih.

Državni sekretar Gašparič je v razpravi poudaril, da se je mladinski sektor v Sloveniji na epidemijo COVID-19 kljub omejevalnim ukrepom odzval zelo hitro, odgovorno in uspešno. Večina mladinskih organizacij je svoje aktivnosti bodisi prilagodila in preselila na spletne platforme, razvila pa je tudi nove aktivnosti, s katerimi je neposredno naslovila izzive, s katerimi nas je soočila epidemija. To so pomoč prostovoljcev pri zajezitvi širjenja koronavirusa, pomoč ranljivim skupinam, pomoč mladim (učna pomoč, duševno zdravje mladih) itd. Določene aktivnosti so bile prestavljene na kasnejši čas, pri čemer je Gašparič izpostavil, da je epidemija zelo močno vplivala tudi na mednarodno mladinsko delo, ki se je skoraj povsem ustavilo.

Državni sekretar Gašparič meni, da bo epidemija imela največji vpliv na socialno-ekonomski položaj mladih. V času epidemije študenti namreč ne morejo opravljati študentskega dela, na katerega se skoraj polovica študentov zanaša, saj si lahko le tako pokrijejo stroške študija in bivanja. Naslednja skupina mladih, na katero bodo imele posledice epidemije največji negativni vpliv, so po besedah državnega sekretarja delovno aktivni mladi: »Skoraj polovica mladih je v netipičnih oz. prekarnih oblikah zaposlitev, ki ne zagotavljajo niti minimalne socialne in ekonomske varnosti. Obstaja nevarnost, da jih bodo posledice epidemije potisnile še bolj na obrobje družbe, kar je zelo nevarno«.

Spoznanja analiz in raziskav vpliva COVID-19 na mladinski sektor je po besedah Gašpariča potrebno vključiti v evropski načrt za okrevanje po epidemiji COVID-19, saj trenutna nejasna situacija močno vpliva tudi ali predvsem na mlade. »Posledice epidemije bi lahko naslovili tudi s solidarnostnimi projekti programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota,« je še poudaril Gašparič in dodal, da sta programa sicer namenjena mednarodnim aktivnostim, »vendar ju ni možno izvajati, dokler niso omogočene mednarodne mobilnosti. Zato bi lahko v dani situaciji podpora projektov, ki se izvajajo na nacionalni ravni, imela velik učinek tudi na solidarnost v EU«.

V luči potrebne fleksibilnosti in odzivnosti Evropske komisije, ko gre za izvajanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, so tudi ostali ministru opozorili, da je potrebno storiti vse, da se nasloví izzive, s katerimi se spopadajo nacionalne agencije in upravičenci programov: npr. s prerazporeditvami med ključnimi ukrepi Erasmus+ in osredotočenostjo na aktivnosti znotraj držav v mladinskem poglavju Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel je na avdio-video konferenci izpostavila, da so v času krize veliko podporo skupnosti izkazale tudi mladinske organizacije, pri čemer je poudarila, da je v prihodnosti potreben premislek o tem, kako bi lahko mlade dosegli tudi v času, ko fizične aktivnosti niso mogoče. Rešitve, pravi Gabrielova, morajo biti prilagojene na nepričakovane priložnosti, vključno z virtualno mobilnostjo.

Iskalnik