Skoči do osrednje vsebine

Za visoko raven varstva narave se moramo zahvaliti tudi upravljavcem parkov – ob Svetovnem dnevu čebel Ministrstvo za okolje in prostor poudarja vlogo parkov pri ohranjanju divjih čebel (divji opraševalci), ki so pomemben del biotske raznovrstnosti

V prihajajočih dneh in tednih obeležujemo pomembne okoljske dneve. Svetovni dan čebel obeležujemo (20. 5)., Evropski dan Nature 2000 (21. 5.), (Mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22. 5.), Evropski dan parkov 24. 5. in 16. do 24. maja Teden slovenskih parkov. Z letošnjim letom v Sloveniji prav v vseh državnih zavarovanih območjih aktivno varujejo divje opraševalce z ukrepi izboljševanja stanja habitatov divjih opraševalcev in ozaveščanjem obiskovalcev o njihovi pomembni vlogi. Prav tako v Sloveniji od lani, in sicer med prvimi v Evropi, izvajamo pilotni monitoring divjih čebel.

Prosto živeči oz. divji opraševalci so pomemben del biotske raznovrstnosti, saj zagotavljajo velik del opraševanja rastlin v kmetijski pridelavi in v naravi. Populacije divjih opraševalcev - podobno kot populacije žuželk nasploh - izjemno hitro upadajo zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, bolezni, pesticidov, pomanjkanja mest za gnezdenje in tujerodnih vrst. Na Ministrstvu za okolje in prostor zaradi ogroženosti opraševalcev podpiramo aktivno varstvo divjih opraševalcev. S tem prispevamo tudi k izvajanju prednostnih nalog EU pobude za opraševalce ter zavez iz globalne Koalicije za opraševalce, v kateri je Slovenija ena od ustanovnih članic. Ministrstvo za okolje in prostor neposredno podpira urbano čebelarstvo, in sicer v sodelovanju s Čebelarskim društvom Dolomiti –  Polhov Gradec čebelji družini domujeta na strehi upravne stavbe ministrstva. Panja smo postavili ob lanskem Svetovnem dnevu čebel.

Aktivno varovanje divjih opraševalcev v vseh zavarovanih območjih v Sloveniji

Z letom 2020 prav v vseh državnih zavarovanih območjih v Sloveniji v okviru javne službe ohranjanja narave aktivno varujejo divje opraševalce z ukrepi kot so izboljševanje stanja habitatov divjih opraševalcev in ozaveščanje obiskovalce o njihovi pomembni vlogi. Prvi med naravnimi parki in prvi v Sloveniji sploh so ukrepe začeli izvajati v Kozjanskem parku leta 2003, ko so začeli sodelovati z dr. Marijo Ševar, vrhunsko hrvaško strokovnjakinjo za samotarske čebele. Organizirali so predavanja in pričeli urejati lesena bivališča za čebele samotarke. Prvo so postavili na upravo parka, nato so jih vrsto uredili v sadovnjakih. Kozjanski park je v Sloveniji prepoznaven prav po visokodebelnih sadovnjakih. Dušan Klenovšek, biolog Kozjanskega parka, ki strokovno skrbi za bivališča za samotarke, pojasnjuje: “Dejstvo, da smo ljudje v zadnjih treh desetletjih zmanjšali populacije žuželk za okrog 70 odstotkov, nas vodi v aktivnosti pomoči opraševalcem sadnega drevja. Gre predvsem za samotarske čebele iz roda dišavka (Osmia). Izobraževanje odraslih in predvsem otrok o njihovem pomenu in gradnji manjših bivališč za njih je postala stalnica naših aktivnosti pri izvajanju poletnih taborov za šolsko mladino in naravoslovnih dni. V sodelovanju z Občino Sevnica smo v preteklih dveh letih po šolah Posavja in Obsotelja uspeli, da je preko 500 otrok izdelalo svoje bivališče za dišavke. Oboroženi z znanjem o njihovem pomenu so bivališča odnesli po domovih celega območja. Po številnih odzivih staršev sklepamo, da je bila velika večina bivališč pravilno uporabljena. V dobro spomladi cvetočega sadnega drevja, pridelave okusnega in zdravega sadje ter obstoj redkih in ogroženih vrst ptic. In verjamemo, da lahko ponoči slišan »čuukkk« velikega skovika iz krošnje jablane prevedemo v »too!«.

Za ohranjanje raznovrstnosti živalskih in rastlinskih vrst že vse od ustanovitve izvaja tudi Krajinski park Goričko. Odmevna je njihova brošura Vrt in sadovnjak, ki so jo gospodinjstvom v parku v okviru projekta LIFE Naturaviva razdelili lani. S privlačnimi risbami in poljudnim besedilom so domačine povabili, naj z enostavnimi ukrepi poskrbijo za čmrlje in samotarske čebele, s tem pa poskrbijo tudi za večji in bolj zanesljiv pridelek.

 V Ljubljani v Krajinskem parku Tivoli Rožnik Šišenski hrib skrbijo za številne ekstenzivnie travniške površine. Te so prepoznane kot biotsko zelo pestri habitati, ki nudijo življenjski prostor številnim vrstam, med njimi tudi mnogim opraševalcem. Za zagotavljanje ustreznih pogojev zanje je ključno, da travniške površine premišljeno in sistemsko upravljamo. Med drugim to vključuje pozno košnjo, ki rastlinam omogoča, da zacvetijo in odvržejo seme. Luka Šparl, naravovarstveni svetovalec v parku, je poleg čebelnika pri Tivolskem rastlinjaku izpostavil še čebelnjak na jugozahodnem travniku mestnega parka Tivoli, ki deluje od leta 2016 in je nastal kot plod sodelovanja med skrbnikoma, Damirjem Škrabanom in Živo Lebar, in študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji med prvimi v Evropi izvajamo pilotni  monitoring divjih čebel

Na pobudo in ob sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor od leta 2019 poteka raziskava o divjih opraševalcih, ki jo vodi Nacionalni inštitut za biologijo, z namenom zasnove monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Na podlagi te raziskave bomo pridobili vpogled v stanje divjih čebel na izbranih območjih v Sloveniji in predlog učinkovite metode za pridobitev kakovostnih podatkov za dolgoročno spremljanje stanja ohranjenosti divjih opraševalcev v Sloveniji. Raziskavo vodi dr. Danilo Bevk, ki ob Svetovnem dnevu čebel izpostavlja: »Pomemben del biotske raznovrstnosti so tudi opraševalci. Zagotavljajo nepogrešljivo ekosistemsko storitev – opraševanje rastlin. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno 80 % divjih in kmetijskih rastlin. Opraševalci so tako pomembni tako z vidika ohranjanja biotske pestrosti kot pridelave hrane. Najbolj znana opraševalka je medonosna čebela, vendar pomemben del opravijo tudi divji opraševalci. V Sloveniji je bilo doslej najdenih kar 571 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo pa tudi muhe trepetavke, metulji in druge žuželke. Če se primerjamo z zahodno Evropo, je pestrost opraševalcev še vedno razmeroma visoka. Vendar tudi pri nas zaradi sprememb v okolju populacije opraševalcev upadajo. A naravne danosti še omogočajo, da ob hitrem ukrepanju Slovenija postane model za trajno upravljanje populacij opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu in ohranjanje biotske raznovrstnosti.” Glede raziskave pa je povedal: “Letos v Sloveniji prvič, in sicer med prvimi v Evropi, poteka pilotna izvedba monitoringa divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih in sicer v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, na Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. V okviru projekta bodo preizkusili tudi povsem novo metodo monitoringa divjih opraševalcev. Vzorčili bodo pajkove mreže in na njih poiskali ostanke DNK divjih čebel. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij opraševalcev pri nas. Dobro poznavanje stanja je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov.“

Izboljšanje habitatov divjih čebel ministrstvo podpira tudi prek projektov na območjih Natura 2000

Izboljšanje habitatov divjih čebel ministrstvo podpira tudi prek projektov na Natura 2000 območjih, financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter iz LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Natura 2000 v Sloveniji. Prek omenjenih projektov se na prednostnih območjih Natura 2000 na terenu izboljšuje stanje številnih naravovarstveno pomembnih travišč, ki so tudi habitat divjih opraševalcev.

Zdravi ljudje potrebujejo zdrave parke

Stik z naravo je bistvenega pomena za zdravje ljudi in v vse bolj urbanizirani Evropi moramo državljanom omogočiti več priložnosti za povezovanje in raziskovanje na prostem. Dokazano je, da pristen stik z naravo ustvarja dobro počutje, preprečuje zdravstvene težave in spodbuja aktiven način življenja. Zdravi ljudje potrebujejo zdrave parke. Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in hrana, ki jo pridelujemo, vsi so odvisni od kakovosti naših ekosistemov. V Evropi se je treba za visoko raven varstva zahvaliti tudi upravljavcem parkov, v katerih ohranjajo naravne vire, ki so pristna središča biotske raznovrstnosti.

Natura 2000

Največji delež državnega ozemlja v omrežju Nature 2000 je v EU v Sloveniji ((37,84 %), kar je odraz njene izredne biotske raznovrstnosti, sledita ji Hrvaška (36,58 %) in Bolgarija (34,46 %). Skoraj petina (18 %) območja 28 držav članic EU je zavarovanih z naravovarstveno mrežo Natura 2000. Ob tej priložnosti je 15 partnerjev LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji predstavilo najnovejšo javnomnenjsko raziskavo o odnosu Slovencev do Nature 2000, evropskega naravovarstvenega omrežja. V 8-letnem projektu (predviden zaključek 31.12.2026) sodeluje 15 partnerjev. MOP kot vodilni partner koordinira projekt. V projekt je vključenih večina javnih ustanov, ki jih upravljanje z omrežjem Natura 2000 zadeva (poleg MOP še Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano (MKGP), Zavod RS za varstvo narave, Direkcija RS za vode (DRSV), Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod za gozdove ter Kmetijsko gozdarska zbornica s tremi regionalnimi zavodi – KGZ Ptuj, KGZ Nova Gorica in KGZ Ljubljana). Svoje znanje in izkušnje bodo v projekt prispevale tudi tri raziskovalne ustanove: Gozdarski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za Biologijo in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo ter dva zasebna zavoda: Štirna- zavod za trajnostne rešitve ter Center za kartografijo favne in flore.Pred tednom dni se je začela tudi akcija iskanja največje nestrupene kače pri nas - progastega goža, ki je že dala prve spodbudne informacije s terena. 

Več informacij:

EU pobuda za opraševalce

Koalicija za opraševalce

 Naravni parki Slovenije

 Evropski dan parkov (EUROPARC)

 Publikacija:

Vrt in sadovnjak (Krajinski park Goričko, projekt LIFE NATIURAVIVA)

 Video posnetki:

Opraševalci – nepogrešljivi pri pridelavi hrane (Nacionalni inštitut za biologijo)

Čmrlji – mojstri opraševanja (Nacionalni inštitut za biologijo)

Čebele samotarke - ali jih poznate? (Nacionalni inštitut za biologijo)

Izdelava bivališča za čebele samotarke (Krajinski park Goričko)

 

Iskalnik