Skoči do osrednje vsebine

Ministri EU o odpiranju šol ter zaključevanju šolskega in študijskega leta

Ministri in ministrice EU za izobraževanje so se danes sestali preko avdio-video konference, na kateri so se pogovarjali o ponovnem odpiranju šol, zaključevanju ocenjevanja ter vpisa v naslednje šolsko oz. študijsko leto, tudi z vidika učne mobilnosti študentov. V drugi polovici marca so se po skoraj vseh evropskih državah namreč začasno zaprle izobraževalne ustanove, ki jih danes nekatere države – tudi Slovenija - postopoma odpirajo.

Državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je danes opozoril, da je Slovenija z današnjim dnem ponovno odprla vrtce in osnovne šole za prvo triado in zaključni razred ter srednješolce, ki se pripravljajo na zaključni izpit in maturo. Slovenija je omogočila tudi opravljanje praktičnega dela pouka in zaključnih izpitov tam, kjer je to potrebno.

Vsi ministri EU, pristojni za izobraževanje, so pozdravili pobudo hrvaškega predsedstva za organizacijo videokonference, saj je bila izmenjava informacij in izkušenj v boju proti novem virusu COVID-19 po mnenju vseh pomembna podpora pri pripravi ukrepov na nacionalni ravni in usklajenega evropskega odziva.

Pandemija Covid-19 je za izobraževalni sistem pomenila izjemen izziv, saj je bilo potrebno praktično čez noč spremeniti učno okolje, to pa je pomenilo veliko spremembo tako za učence, dijake, učitelje in ravnatelje kot tudi za starše. Po mnenju ministrov učni proces uspešno in kontinuirano poteka pravzaprav po vseh državah. Orehovec je na tem mestu dodal, da v Sloveniji učni proces kontinuirano poteka prav na vseh osnovnih in srednjih šolah ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Ministrstvo pa je tudi pri navodilih za ocenjevanje in zaključevanje šolskega leta vodila misel na izjemne razmere in dobrobit slehernega učenca.

Ministri so danes enotno pozdravili veliko vlogo učiteljev (predvsem z vidika socialne in čustvene kompetence), poudarili pa so tudi potrebo po modernizaciji in reorganizaciji izobraževalnih sistemov oz. novih pristopov v poučevanju in tesno povezanost z zdravstvenim sektorjem. Strinjali so se, da izobraževanje na daljavo ne more nadomestiti izobraževanja v živo, sploh ko gre za učenje novih stvari. Izpostavili so tudi pomen fleksibilnosti in poenostavitev pri vpisnih postopkih, ko gre za prehode v visokošolsko izobraževanje, tudi za vse mednarodne študente. Menili so še, da je potrebnih več vlaganj v izobraževanje ter naslovitev področja v evropskem načrtu okrevanja in reviziji večletnega finančnega okvira (VFO).

Ponovno odpiranje šol je slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po besedah Orehovca presojalo skozi več kriterijev in možnih posledic ter v posvetovanju z vsemi pomembnimi deležniki, slovenska izobraževalna politika pa bo po besedah Orehovca v nadaljevanju gradila na pripravi dolgoročnejših strateških usmeritev v kontekstu izpopolnjenega pristopa izobraževanja na daljavo s poudarkom na varnem in spodbudnem in vključujočem učnem okolju.

Pri vprašanju o učni mobilnosti, se bo Slovenija zavzela za pozitivni pristop k mobilnosti v prihodnje in podprla virtualno mobilnost, ki seveda ne more nadomestiti fizične aktivnosti, a je vendarle, kot pravi Orehovec pomembno vlagati tudi v kakovostne projekte virtualne mobilnosti. Glede na to, da je virtualna mobilnost na nekaterih področjih lažja kot na drugih (npr. na področju visokega šolstva), Slovenija predlaga, da Evropska komisija oblikuje dodatne platforme in IT orodja, ki bi omogočila virtualno mobilnost na vseh področjih. Tudi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je zaradi specifičnosti omejena.

V luči potrebne fleksibilnosti in odzivnosti Evropske komisije, ko gre za izvajanje programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote, Slovenija meni, da je potrebno storiti vse kar je možno, da se nasloví izzive, s katerimi se spopadajo nacionalne agencije in upravičenci programov. To se lahko zagotovi na primer s prerazporeditvami med ključnimi ukrepi Erasmus+ in osredotočenostjo na aktivnosti znotraj držav v mladinskem poglavju Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel je izpostavila, da je virusna kriza, ki je posledično spremenila procese izobraževanja, prizadela čez 100 milijonov učencev in učiteljev po Evropi. Na evropski izobraževalni ravni je opažen tudi osip mladih, zaradi česar je treba mladim pomagati, da se ponovno »ulovijo v izobraževalne mreže«. Poudarila je nujnost zagotovitve fleksibilnosti pri vpisu v naslednje šolsko leto ter izpostavila pomen investiranja v izobraževanje kot »kick start« za ekonomijo in siceršnje vključevanje v družbo in na trg dela.
 
Slovenija je sicer že na zadnji, aprilski video konferenci evropskih ministrov za izobraževanje pojasnila, da so bile v Sloveniji že po slabem tednu dni izobraževanja na daljavo skoraj vse šole vključene v tovrstno izobraževanje (najpogosteje prek elektronske pošte, spletnih učilnic, socialnih omrežij in spletnih strani), izpostavila pa je tudi nujnost zagotavljanja enakosti med otroci, vpetimi v izobraževanje na daljavo.