V spopadu s krizo se je vnovič potrdila globoka in daljnovidna misel francoskega zunanjega ministra Robert Schumana, ki je v svoji znameniti deklaraciji izpred sedemdesetih let zapisal, da Evropa ne bo nastala naenkrat ali v skladu enotnim načrtom, ampak da se bo gradila s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost.

Članstvo v EU mogoče še nikoli prej ni bilo tako pomembno, kot je sedaj. Izziv COVID-19 je jasno izpostavil nujnost sodelovanja, dialoga in medsebojnega usklajevanja med državami članicami EU. Še enkrat se je pokazala prepletenost držav članic in naša soodvisnost. Skupen evropski pristop je nujen za uspešno soočanje z globalnimi krizami, zato bo morala Evropska unija čim prej pristopiti k pripravi skupnega kriznega načrta za upravljanje z različnimi oblikami kriz v prihodnje. 

Vizija članstva v Evropski uniji je pred skoraj dvajsetimi leti odločilno prispevala k reformam in gospodarski ter politični transformaciji Slovenije. Ta proces ni zaključen in še traja. Velja ga izkoristiti tudi na področjih, kjer Slovenija še ni dosegla standarda razvitejših članic. Prav zaradi članstva v EU se danes Slovenija skupaj z evropskimi partnerji dogovarja o ambicioznem skupnem evropskem načrtu, ki bo podkrepljen z ustreznimi finančnimi sredstvi in bo pomagal pri okrevanju evropskega in tudi slovenskega gospodarstva.

EU povezuje članice ne le na gospodarskem področju, pač pa predstavlja unijo vrednot, katerim so članice zavezane. Demokracija, vladavina prava in človekove pravice ter štiri svoboščine, na katerih temelji EU, morajo ostati vezivo, ki povezuje sicer raznolike države članice in družbe v enotno skupnost. Posebno in izdatno pozornost moramo posvetiti mladim v Evropi. Naj njih temelji prihodnost evropskega projekta. Bolj kot do sedaj, moramo prisluhniti  njihovim idejam, razmišljanju, težavam in poskušati razumeti izzivie s katerimi se soočajo.  Samo z njimi skupaj, bo Evropa še naprej to kar je. Najuspešnejši projekt  miru in blaginje  v zgodovini evropskega kontinenta.     

Obdobje pred nami bo zaznamovano tudi s pripravami na že drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021. V nepredvidljivem mednarodnem okolju, soočeni z novimi izzivi, ki jih države članice ne morejo reševati same, je močna in enotna EU največje zagotovilo za uspeh. Slovenija si bo tudi v času predsedovanja prizadevala za aktivno, odzivno in čim bolj enotno EU. Takšno, ki bo zvesta skupnim načelom in vrednotam očetov te unije.