Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 31. dopisne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na današnji 31. dopisni seji obravnavala tri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Ustavitev pripojitve kapitalskih naložb Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije

Vlada Republike Slovenije je razveljavila sklep vlade z dne 22. maj 2018, ki se glasi: »Vlada Republike Slovenije Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu, nalaga, da v okviru zakonsko in procesno dopustnih možnosti do 31. 12. 2018 izvede postopek pripojitve vseh kapitalskih naložb, to je finančne naložbe v Stanovanjsko podjetje d. o. o., Ravne na Koroškem in finančne naložbe v Spekter d. o. o., Trbovlje«.

Stanovanjski sklad je lastnik 100 % lastniškega deleža družbe Stanovanjsko podjetje in družbe Spekter. Vlada je 3. 10. 2019 ustanovila Medresorsko delovno skupino za pomoč in koordinacijo pri postopku pripojitve vseh kapitalskih naložb, finančnih naložb v Stanovanjsko podjetje in finančnih naložb v Spekter k stanovanjskemu skladu. Tudi nadzorni svet in poslovodstvo stanovanjskega sklada je doslej že izvedlo nekatere aktivnosti za realizacijo sklepa vlade, vendar do pripojitve obeh družb k stanovanjskemu skladu ni prišlo.

Na vlado se je obrnil Svet Koroške regije, ki nasprotuje sklepu vlade na osnovi katerega bi se izvedla pripojitev kapitalskih in finančnih naložb k stanovanjskemu skladu in opozarja na negativne posledice morebitne pripojitve. Po proučitvi vseh vidikov je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da bi imela pripojitev finančnih naložb v Stanovanjsko podjetje in finančnih naložb v Spekter k stanovanjskemu skladu poleg statusnih in kadrovskih sprememb tudi druge negativne posledice, zlasti centralizacijo področja. Zato je ministrstvo vladi predlagalo, da se pripojitev kapitalskih naložb ustavi. Omenjeni stanovanjski družbi bosta tako lahko tudi v prihodnje ohranili samostojnost in še naprej delovali na lokalnem področju ob upoštevanju interesov lokalnih skupnosti. Stanovanjski sklad pa bo kot lastnik družb ohranil nadzor nad njunim poslovanjem.

Odgovor vlade glede predloga za zagotovitev dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike v Goriči vasi

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije glede predloga za nujno zagotovitev dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike v Goriči vasi.

Vlada odgovarja, da se oskrba s pitno vodo v Sloveniji izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. To pomeni, da so tako za izvajanje javne službe kot tudi za izgradnjo javne infrastrukture, ki je potrebna za to, pristojne občine. Občina tudi ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte (vodovodno omrežje). Izvajalci javne službe pa so dolžni vsakomur pod enakimi pogoji zagotoviti storitve javne službe na predpisan način in v predpisanem obsegu.             

Na podlagi Zakona o vodah (ZVO-1) je vlada izdala Uredbo o oskrbi s pitno vodo, ki določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Uredba se torej nanaša le na tisti segment oskrbovanja prebivalcev s pitno vodo, ki se izvaja v okviru javne službe, kot oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda. V uredbi je med drugim določeno, v katerih primerih mora biti območje poselitve opremljeno z javnim vodovodom. Drugi načini oskrbovanja prebivalcev s pitno vodo (na primer lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev) ne spadajo v oskrbo s pitno vodo v skladu z ZVO-1.

Po informacijah s strani upravljavca javnega vodovodnega sistema v Občini Ribnica je priklop na javni vodovod v vasi Goriča vas možen. Vendar morajo biti objekti, ki se priklapljajo na javni vodovodni sistem legalno zgrajeni, tako da imajo v skladu z gradbeno zakonodajo pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja, pa tudi uporabna dovoljenja.

Varuh naslavlja tudi problematiko trenutnih izrednih razmer ob pojavu epidemije korona virusa in v zvezi s tem sprejetimi ukrepi, ki so namenjeni zajezitvi širjenja tega virusa. Kot ugotavlja varuh v svojem dopisu, prebivalce romskega naselja Goriča vas s pitno vodo oskrbujejo iz bližnje kmetije, prek javnih pip na pokopališču v Hrovačah ali pa z dovozom pitne vode s strani gasilcev, odvajanje komunalnih odpadnih voda pa v naselju ni urejeno. Romi zaradi sprejetih ukrepov v zvezi z omejevanjem socialnih stikov ostajajo doma (predvideva se, da večina v nelegalnih objektih nima dostopa do javnega vodovoda), zato se pojavljajo težave s pridobivanjem vode iz drugih (od njihovih prebivališč oddaljenih) virov. Ker gre za izredne razmere in sprejete ukrepe v povezavi s korona virusom, vlada predlaga, da se ta problematika rešuje v okviru sistema zaščite in reševanja.

Pogodba o brezplačnem prenosu zemljišča

Vlada Republike Slovenije je sklenila Pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča v k.o. 2172 – Hrušica v lasti Občine Jesenice. Za podpis pogodbe je vlada pooblastila v. d. direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode, Romana Kramerja.

Direkcije za vode je 7. 10. 2019, na podlagi Zakona o vodah (ZV-1) izdala Odločbo o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, s katero je bilo to zemljišče izvzeto iz javnega dobra. To zemljišče dejansko nima več funkcije vodnega zemljišča in ga tudi v prihodnje ne bo imelo, saj na njem voda ni več trajno prisotna. To zemljišče torej ne izpolnjuje več pogojev za vodno zemljišče iz ZV-1. ZV-1 med drugim določa, da če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture. Občina Jesenice je podala pisno vlogo in dopolnitev vloge za prenos lastništva tega zemljišča na občino.

V skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti se v zemljiški knjigi vknjiži prepoved odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja, druga pogodbena stranka pa letno poroča o uporabi nepremičnine v skladu z javnim interesom.