Učinkovitejša gradnja objektov

Ocenjuje se da bodo posledice epidemije COVID - 19 na slovensko gospodarstvo in slovenski bruto domač proizvod (BDP) večje kot v obdobju zadnje gospodarske krize, ki se je začela v drugi polovici 2008. UMAR ocenjuje padec BDP v letu 2020 na okrog 8%, pri čemer obstajajo znatna tveganja, da bo padec še večji, če se bo trajanje epidemije v Sloveniji in naših izvoznih partnericah nadaljevalo v mesecu maju in kasneje. Pomemben prispevek za blažitev učinkov epidemije na slovensko gospodarstvo lahko prinese pospešitev investiranja države, občin in zasebnih podjetij v gradnjo infrastrukture in objektov in posledično opremljanje le teh. Čimprejšnja oziroma takojšna aktivacija investicij bi pomembno prispevala tudi k ohranjanju delovnih mest na področju gradbeništva, prometa, dobaviteljskih verig in širšega storitvenega sektorja.

Ključni namen dela zakonskih rešitev »Učinkovitejša gradnja kot del izhodne strategije« je omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID- 19 na način, da se pospeši izdajanje dovoljenj za gradnjo, poenostavi in skrajša predpisane upravne postopke v Gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

Ukrepi na področju ravnanja z embalažo

S predlaganim členom predloga tega zakona se določi interventni in začasni ukrep države zaradi kopičenja odpadne embalaže pri izvajalcih obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja oziroma obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe). Rešuje se zatečeno stanje iz preteklih let in v letošnjem letu zbrane odpadna embalaža, ki še ni bila prevzeta od izvajalcev javne službe, katerih kapacitete predhodnega skladiščenja ali skladiščenja odpadne embalaže so presežene, zaradi česar obstaja tveganje za varstvo okolja in zdravje ljudi ter za doseganje predpisanih okoljskih ciljev na področju ravnanja z odpadki. Zaradi izbruha epidemije COVID-19 se je problematika prevzemanja komunalne odpadne embalaže zaostrila, ker so ukrepi, sprejeti za zajezitev oziroma omilitev širjenja epidemije COVID-19, na področju Slovenije in na področju ostalih držav še dodatno otežili prevzemanje komunalne odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe zbiranja oziroma obdelave komunalnih odpadkov.

Ker zaenkrat ni podatkov o tem, koliko zadevne odpadne embalaže je bilo v stiku z okuženim prebivalstvom, je nujno potrebno zagotoviti čimprejšnji prevzem komunalne odpadne embalaže s skladiščnih mest izvajalcev javne službe z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, ki v zbirnih centrih opravljajo storitve obvezne javne službe varstva okolja in napravah za nadaljnjo obdelavo odpadne embalaže.
Dodatno pa je ugotovljeno tudi, da je v času epidemije COVID-19 zaradi povečane porabe osebne varovalne opreme nastala dodatna količine embalaže, saj je osebna varovalna oprema shranjena v embalaži. Zato je izjemoma pomembno, da se odvoz te odpadne embalaže opravi čimprej, prav tako pa tudi, da se v čimkrajšem možnem času opravijo vsi predpisani postopki, povezani z ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo.

Zaradi sprejetih ukrepov, povezanih z omejitvijo gibanja državljanov RS, je bilo zaznati povečanje nakupov izdelkov v trgovinah kot tudi povečani spletni prodaji, kar posledično vodi v povečano količino odpadne embalaže. Po oceni izvajalcev javne službe se je količina odpadne embalaže povečala za približno 10 %.

Povečana količina odpadne embalaže pa je tudi posledica sprejetih pravil za ravnanje z osebnimi odpadki oseb, ki imajo potrjeno okužbo oziroma so zaradi suma na okužbo s korona virusom COVID-19 v domači oskrbi. Osebne odpadke (na primer rokavice iz lateksa) ter odpadke, nastale pri čiščenju prostorov (na primer krpe za enkratno uporabo) je treba odložiti v plastično vrečo. To vrečo se nato namesti v drugo plastično vrečo za odpadke in tudi to tesno zaveže ter se jo ločeno hrani vsaj 72 ur, preden se jo odloži v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Kljub temu se veliko teh odpadkov pojavi v zabojniku za komunalno odpadno embalažo. Tudi tovrstno odpadno embalažo je treba zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi nujno čim prejšnjega prevzeti in oddati v ustrezne nadaljnje postopke ravnanja z odpadki.

Če nakopičena embalaža pri izvajalcih javne službe ne bo pravočasno prevzeta, se bo zaradi novonastale embalaže, tudi te, ki je nastala kot posledica epidemije COVID-19, povečala možnost za prenos okužbe na ostale površine materialov, ki se skladiščijo pri izvajalcih javnih služb. Znano je, da virus preživi različno na posameznih vrstah embalažnega materiala, zato je potrebno, da je za odpadno embalažo z zagotovostjo ustrezno poskrbljeno nadaljnje ravnanje. V okviru posameznega skladiščnega prostora ni možno jasno razločiti med morebitno okuženimi in neokuženimi odpadki, zato zakonske določbe obsegajo po načelu previdnosti, da se za OE poskrbi v celoti.

S predlagano spremembo se izvajalcu javne službe zbiranja omogoča, da odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, sam odda v nadaljnjo obdelavo izvajalcem obdelave, in določa pogoje, pod katerimi jo lahko odda. Ta ukrep je nujen, ker je treba preprečiti nadaljnje kopičenje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jih bo imel izvajalec obdelave odpadkov, katerega izvajalec javne službe izbere v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, bo pod predpisanimi pogoji krila Republika Slovenija.

Ukrepa sta del Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, katerega glavni cilj je omiliti posledice epidemije COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih.

Zakon je dosegljiv na tej spletni strani.