Ministrica Kustec je v svoji predstavitvi uvodoma pojasnila, da so bile v Sloveniji že po slabem tednu dni izobraževanja na daljavo skoraj vse šole vključene v tovrstno izobraževanje, najpogosteje prek elektronske pošte, spletnih učilnic, socialnih omrežij in spletnih strani. Ministrica je ob tem tudi izpostavila nujnost zagotavljanja enakosti med otroci, vpetimi v izobraževanje na daljavo. Obenem je poudarila pomembnost vloge in vpliva šole, ki vsem otrokom, ne glede na socialni status, omogoča razvoj in spodbudno učno okolje. Kot je dodala, je slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že prvi teden zaprtja šol vzpostavilo tudi dobrodelni projekt, prek katerega z računalniško opremo pomaga otrokom iz ranljivih skupin.

Ukrepi, ki jih je MIZŠ uvedlo zaradi zaprtja šol, so po besedah ministrice široko zastavljeni in poleg individualne podpore učiteljem za delo z otroki na daljavo in zagotavljanja računalniške opreme in dostopa do interneta za vse otroke iz socialno šibkih okolij, predvidevajo tudi psihološko pomoč s strani šolskih strokovnih delavcev ter študentov pedagoških fakultet.

Ministri ugotavljajo, da izobraževanje na daljavo povsod povzroča dodatne neenakosti med učenci, zaradi česar so učitelji in šola kot takšna izjemno pomembni predvsem z vidika socializacijske in širše podporne vloge učencem. Ministri so si bili enotni, da je treba vsem zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja, poglavitni izziv pa ostaja vpis v srednje šole ter priprava na zaključne in maturitetne izpite na srednjih šolah ter vpis na fakultete.

Šola kot institucija se po besedah ministrov izpostavlja kot izjemno pomembna zaradi svoje socializacijske funkcije, vloge sovrstniškega druženja, solidarnosti in usmerjenosti k enakosti. Izobraževanje na daljavo seveda ne more v celoti nadomestiti izobraževanja v živo, a po mnenju ministrov mora novi okvir na področju izobraževanja in usposabljanja (ET post – 2020) sistemsko odražati trajnost izobraževanja, nadaljevati pa je treba tudi s spodbujanjem investicij v izobraževanje. Družbeno preobrazbo, tako ministri, lahko naslovi tudi Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (ANDI), ki lahko odgovori na podlagi trenutne krize ugotovljene izzive in vzpostavi ustrezne zmogljivosti za digitalno izobraževanje. Pri tem bo pomembno, da poudari vidik kompetentnega posameznika, ki ne bo zgolj znal uporabljati posameznih digitalnih orodij, temveč bo sposoben tudi kritično oceniti njihovo uporabnost in ustreznost.

Ministrica je ob koncu videokonference poleg izrazila tudi sočutje do posameznih držav, ki so utrpele škodo zaradi kriznih okoliščin (Španija, Italija, tudi Hrvaška zaradi potresa). Evropsko komisijo je pozvala k maksimalni fleksibilnosti pri prerazporeditvah sredstev za nemoteno izvajanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Ministrica je sklenila z zahvalo za razpravo, ki je po njenem mnenju ponovno pokazala, da družbena preobrazba zahteva tudi družbeno odgovorno izobraževanje, ki v ospredje postavlja posameznika in naslavlja njegove dileme v razmerju do širših tehnoloških in družbenih sprememb.