Slovenskega zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja je zaradi nujne udeležbe na seji vlade zastopal Stalni predstavnik Slovenije pri EU, veleposlanik Iztok Jarc.

Slovenija se je zahvalila državam članicam in Evropski komisiji v okviru aktivnosti Evropskega mehanizma za civilno zaščito  za sodelovanje pri repatriaciji tudi slovenskih državljanov v domovino. Po podatkih Zunanje službe EU je do sedaj in skupaj s še predvidenimi v prihodnjih tednih repatriirala okoli 600.000 državljanov EU, v tretjih državah pa trenutno ostaja še okoli 250.000 državljanov EU. Slovenija si intenzivno prizadeva za repatriacijo svojih državljank in državljanov iz različnih delov sveta. Z izrednimi leti, ki jih je organiziralo slovensko zunanje ministrstvo, so domov pripeljali prek 360 državljanov Slovenije ter vsaj 300 tujih državljanov. S posebnimi  avtobusnimi prevozi je bilo pripeljanih okoli 120 državljanov. Okoli 1.000 državljanov pa se je s pomočjo diplomatsko-konzularne mreže domov vrnilo samostojno.

Glede vloge EU v mednarodnem odzivu na pandemijo je Slovenija poudarila, da to ni čas za tekmovanje, pač pa za okrepljeno evropsko in globalno sodelovanje. Mnoge države na Bližnjem vzhodu in Podsaharski Afriki je bolezen covid-19 prizadela poleg že vseh resnih varnostnih, ekonomskih in humanitarnih izzivov. Slovenija zato podpira poziv Združenih narodov h globalnemu prenehanju spopadov in posredovanje pomoči prizadetemu Iranu, kjer je epicenter virusa v regiji Bližnjega vzhoda. Še posebej pa je Slovenija pozdravila prizadevanja Evropske komisije, da aktivira paket pomoči za Zahodni Balkan. Pomoč prihodnjim državam članicam EU v boju proti covid-19 bi morala biti ena od prioritet EU, poleg tega pa je treba zagotoviti tranzit blaga iz EU v to regijo.

Glede dezinformacij in javnega komuniciranja je Slovenija pozdravila sodelovanje držav in EU pri odkrivanju ter ustrezni obravnavi naraščajočega širjenja dezinformacij nekaterih globalnih velesil v času pandemije. Izpostavila je, da dezinformacije in lažne novice o vlogi EU ter ustvarjanje proti evropskega mnenja v javnosti pomembno vplivajo na prihodnjo geopolitično podobo sveta. To je zaznati tudi v medijih in digitalnih družbenih medijih v regiji Zahodnega Balkana. Slovenija je poudarila, da je treba dezinformacije v javnosti dokazati za napačne s konkretnimi aktivnostmi ter promovirati pozitivne zgodbe pomoči EU in sodelovanja ne samo med državami članicami, pač pa tudi v mednarodnem okolju. Zunanja služba EU je namreč opozorila, da dezinformacije glede bolezni covid-19 širijo potencialno škodljiv vpliv na javno zdravstvo in učinkovito komuniciranje ukrepov ter rešitev za omejitev širjenja virusa. Predvsem pa spodkopavajo tudi zaupanje javnosti v demokratične inštitucije pri ukrepanju v boju proti pandemiji.

 Dodatne informacije  (PRESS služba Sveta EU)