Skoči do osrednje vsebine

Znanost za družbo – danes in vselej #Tojeznanost

Aktualne okoliščine povezane z globalno pandemijo COVID-19 razkrivajo mnogokrat manj opazni družbeni potencial znanstvenoraziskovalnega dela. V preteklosti so raziskovalke, raziskovalci in raziskovalne organizacije ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) vložile precejšnje napore in čas za predstavitev in širitev družbenega potenciala svojih raziskovalnih rezultatov.

Razglašena globalna pandemija raziskovalnih organizacij ni ujela nepripravljenih, saj so številne raziskovalne skupine že doslej izvajale znanstvenoraziskovalno delo, ki je vsaj posredno naslavljalo številne izzive, s katerimi je danes soočen svet. Mnoge so se tako v trenutku globalne krize hitro prilagodile in tudi svoj predmet preučevanja osredotočile na najbolj kritična vprašanja današnjega vsakdana.

Sedanja situacija jasno razkriva, da se je v slovenskem raziskovalnem prostoru, ki je neobhodno prepleten z evropskim, vedno razvijala (in se intenzivno razvija še danes) visoka raven znanstvenega in strokovnega vedenja na širšem področju izrednih situacij, h kateremu prispevajo prav vse znanstvene vede in področja. Izpostavljen je tudi pomen upoštevanja znanstvenih podatkov in rezultatov pri sprejemanju ključnih in kritičnih političnih odločitev, s čimer se je utrdilo razumevanje dodane vrednosti dolgoročnega vlaganja v znanstvenoraziskovalni razvoj, ki edini lahko krepi zmogljivost odzivanja na krize in dolgoročno odpornost družb.

Kljub okoliščinam, ki so na vseh področjih življenja in dela omejile možnosti neposrednih stikov in komunikacije, se slovenske raziskovalke in raziskovalci povezujejo tako v nacionalnem in evropskem kot tudi v širšem okviru in poskušajo osredotočiti svoje raziskovalne aktivnosti na preučevanje vseh vidikov dane situacije in/ali njenih posledic za družbo in državo.

Z namenom jasnega prikaza omenjenih znanstvenoraziskovalnih prispevkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev je Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) pripravila pregled raziskovalne aktivnosti in potencialov, povezanih s pandemijo COVID-19, ki so trenutno (so)financirani s strani ARRS.

Na MIZŠ tekoče in sproti spremljamo, ter bomo v teh časih tudi redno objavljali zbir relevantnih znanstvenoraziskovalnih podatkov in informacij, ki so posredno ali neposredno vezane na preučevanje vseh vidikov COVID-19. Zbirnik predstavlja enoten in celovit pregled vseh nacionalno (so)financiranih raziskav in raziskovalnih infrastruktur na enem mestu, na MIZŠ pa ga bomo na dnevni ravni posodabljali.

V sklopu akcije #Tojeznanost bomo preko spletnih družbenih omrežij dnevno podajali informacije in povezave do aktivnosti slovenskih raziskovalnih organizacij, vezanih na preučevanje različnih vidikov pandemije COVID-19.

Že do sedaj je MIZŠ močno podpiralo načelo prostega dostopa v znanosti, kar smo v imenu Republike Slovenije zastopali tudi na ravni EU. Skladno s tem je bila RS tudi med prvimi državami članicami, ki so sprejele nacionalno Strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov. Navedena pozicija se danes kaže kot zelo dobra, saj so dostop in izmenjava raziskovalnih rezultatov na različnih znanstvenih področjih ključna za razumevanje sedanjih razmer ter iskanje najbolj ustreznih in utemeljenih ukrepov za zajezitev globalne pandemije.

Republika Slovenija je v preteklih letih vložila znatni napor in tudi finančna sredstva v posodabljanje in izgradnjo raziskovalne infrastrukture. Tako so lahko raziskovalne organizacije ob izbruhu pandemije nemudoma ponudile svoje raziskovalne kapacitete na souporabo raziskovalnim skupinam, ki s svojim raziskovalnim delom posredno ali neposredno naslavljajo izzive zajezitve pandemije COVID-19. Izmed večjih infrastrukturnih centrov, ki smo jih v zadnjem času podprli v tem kontekstu lahko uvodoma izpostavimo predvsem:

NMR Center, Kemijski inštitut
NMR center, ki deluje kot raziskovalna infrastruktura v okviru Kemijskega inštituta kot del CERIC-a ponuja možnost hitrega dostopa in souporabe opreme. Več informacij, vključno s postopkom hitrega dostopa je na voljo na https://www.ceric-eric.eu/2020/03/10/covid-19-fast-track-access/.

HPC RIVR, Univerza v Mariboru
Univerza v Mariboru, ki je novemrba 2019 zagnala doslej najzmogljivejši superračunalniški sistem v Sloveniji, je sporočila, da je visokozmogljiv računalnik Maister (HPC Maister) v celoti na voljo za nujne evropske raziskave, povezane s COVID-19. HPC omogoča hitre in napredne znanstvene izračune, ki so v dani situaciji nujno potrebni.

EATRIS, Univerza v Ljubljani
Fakulteta za farmacijo, Univerze v Ljubljani, kot del nacionalnega vozlišča raziskovalne infrastrukture EATRIS-TRI.SI na področjih raziskav in razvoja zdravil z namenom hitre odzivnosti na potrebe družbe, je svoje raziskovalne potenciale usmerila v raziskave povzročitelja virusa SARS-CoV-2 in obvladovanje bolezni COVID-19. Raziskave vzporedno usmerja v razvoj novih zdravilnih učinkovin, kakor tudi terapevtskih pristopov.

Na ministrstvu se še kako zavedamo, da se mnoge slovenske raziskovalne organizacije in zavodi v trenutni situaciji soočajo s številnimi izzivi, povezanimi z njihovim delom. Laboratorijska oprema ni več vsem dostopna, arhivi so zaprti, teren oddaljen, raziskovalke in raziskovalci pa po svojih najboljših močeh v glavnem ustvarjajo od doma, kolikor je to mogoče.

Želiva vam sporočiti, da bo MIZŠ v tem obdobju znanosti pomagal zagotavljati čim bolj stabilno okolje za nadaljevanje dela. Skupaj z ARRS že intenzivno pripravljamo nove inštrumente za podporo raziskavam, v katerih bodo multidisciplinarno združeni slovenski raziskovalci zaobjeli vse razsežnosti krize, s katero se soočamo. Nagovorili bomo ključna vprašanja današnjega dne!


Ministrica MIZŠ dr. Simona Kustec
Državni sekretar MIZŠ dr. Jure Gašparič

Iskalnik