Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 63. redne seje Vlade RS s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 63. redni seji obravnavala deset točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin

Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, s katero se zaključuje cikel oblikovanja modelov vrednotenja. Sprejeta Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin določa končno obliko modelov vrednotenja skladno z zakonskimi merili. Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin za vsak model vrednotenja določa: pripadajoče klasifikacije namenske in dejanske rabe, območja vrednostnih con in vrednostnih ravni, formule, tabele, točkovnike, faktorje in grafe, način uporabe teh elementov, datum modelov vrednotenja ter podatke za pripis posplošene vrednosti. V skladu s časovnico izvajanja aktivnosti množičnega vrednotenja nepremičnin bodo vsi lastniki nepremičnin predvidoma v mesecu aprilu 2020 prejeli zbirno potrdilo o vrednostih vseh nepremičnin. Lastniki nepremičnin lahko še naprej nemoteno urejajo podatke o svojih nepremičninah, saj gre za redne upravne naloge Geodetske uprave RS.

Uredba o izvajanju Odločbe (EU) prizadevanju držav članic EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o izvajanju Odločbe (EU) o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V skladu z Odločbo (EU) lahko Slovenija za izpolnitev svojih obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, presežek dodeljenih letnih emisij za dano leto prenese v naslednja leta do leta 2020. Presežek v višini 7.441.684 dodeljenih letnih emisij toplogrednih plinov se iz leta 2017 prenese v leto 2018. Slovenija je, v skladu z Odločbo (EU), prevzela obveznost, da emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso del sistema EU za trgovanje z emisijami (ne-ETS), do leta 2020 ne poveča za več kot 4 % v primerjavi z emisijami v letu 2005.

Vmesno poročilo medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije  

Vlada se je seznanila z vmesnim poročilom medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije. Izhodišče za delo te delovne skupine je bila sprememba Ustave Republike Slovenije, s katero je bila leta 2016 pravica do pitne vode vpisana v ustavo, s tem pa je postala ta pravica v Sloveniji zaščitena na najvišji pravni ravni. Medresorska delovna skupina je tekom svojega dela izoblikovala stališča glede nekaterih odprtih pravnih vprašanj, ki so povezana z vpisom pravice do pitne vode v ustavo. Pravica do pitne vode je pravica posameznika do zagotavljanja varne (to je zdravstveno ustrezne) pitne vode pod enakimi pogoji v količinah, ki omogočajo preživetje in zdravje. Pitna voda se zagotavlja neprofitno in neprekinjeno ter prednostno pri javnem vodovodnem omrežju ter z lastno oskrbo s pitno vodo. Pomena izraza »neprofitnost« ne gre enačiti z brezplačnostjo, saj ima zagotavljanje infrastrukture in opravljanje nalog javne službe oskrbe s pitno vodo svojo ceno. V kolikor tudi to ni mogoče, pa bi se zagotovila oskrba s pitno vodo z dovozom pitne vode s cisterno, preko pitnika ali na drug ustrezen način. Ustavno vzpostavljena pravica ne posega v možnost omogočanja lastne oskrbe v primerih, ko je lastna oskrba edino smotrna. Prav tako ustavna pravica ne vzpostavlja zahteve, da se javni vodovod zagotovi tudi v primerih in na nepremičninah, ki za to ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Spremembe zakonodaje bi šle v smeri povečanega nadzora, poenotenja izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo ter zagotovitve vodovodnih sistemov tam, kjer je to smiselno. Z delom v okviru medresorske delovne skupine je potrebno nadaljevati, saj naloge še niso opravljene v celoti. 

Mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku

Vlada je sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada nasprotuje predlagani spremembi ZTNP-1. Vlada je z namenom izvajanja razvojnih usmeritev izdala Uredbo o merilih in kriterijih za spodbujanje in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku (Uredba), ki določa podrobnejša merila in kriterije za določanje višine sredstev za sofinanciranje parkovnih lokalnih skupnosti. Uredba tudi določa, da se podrobnejša merila in kriteriji za določanje višine sredstev za sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanje dejavnosti za izvajanje razvojnih usmeritev parkovnih lokalnih skupnosti oblikujejo v skladu z zakonom, ki ureja Triglavski narodni park. Ministrstvo za okolje in prostor ima za leto 2020 in 2021 za sofinanciranje projektov iz akcijskega načrta rezervirana državna proračunska finančna sredstva v letni višini 1 milijon evrov. 

Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save

Vlada je sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS 1D),  ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev in poslank. Vlada predloga zakona ne more podpreti. Vlada ugotavlja, da poseganje s posameznim zakonom v določbe drugega zakona ni sprejemljivo. Prav tako ni ustrezno mesto urejanja izgradnje sončnih elektrarn (druga energetska izraba) v ZPKEPS-1, saj v svoji osnovi (1. člen) z ZPKEPS-1 ureja pogoje za točno določeno izvajanje koncesije za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala na točno določenem območju koncesije. Predmet ZPKEPS-1 ni kakršnakoli energetska izraba, temveč gre za posebno pravico za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW. Namen ZPKEPS-1 je določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar pri načrtovanju in izgradnji objektov za izvajanje koncesije za posebno rabo vode. S predlagano spremembo zakona bi koncesionar pridobil izključno oziroma posebno pravico (koncesijo) tudi za izrabo sončne energije, kar ni predmet ZPEKPS-1. Koncesionar bi si na podlagi predloga ZPKEPS-1 pridobil privilegiran položaj pravnega subjekta, ki ima širša upravičenja do poseganja na vodna in priobalna zemljišča z namenom energetskega izkoriščanja teh zemljišč izven uporabe zemljišč za namen, za katerega se je podelila koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah z instalirano močjo, enako ali večjo od 10MW. To je lahko sporno z vidika načela enake obravnave subjektov v enakem položaju. Predlog spremembe ZPKEPS-1 v 2. členu predvideva, da naj bi se v integralnem postopku po 50. členu Gradbenega zakona ne glede na določbo 35. člena štelo, kdaj je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja objektov koncesije po tem zakonu popolna. Popolna naj bi bila, če ji je priložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in poročilo o vplivih na okolje. Za popolnost vloge nebi bilo več potrebno izkazovati pravice graditi. Takšni spremembi vlada nasprotuje, saj posega v veljavni sistem graditve objektov, ki naj bi bil enak za vse investitorje, ne glede na to, za gradnjo kakšnega objekta gre. S tem se posega v ustavno načelo enakosti. Vlada še pojasnjuje, da je v pripravi sprememba Gradbenega zakona, ki za vse vrste objektov in za vse investitorje predvideva, da bi bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja popolna, če ji je priložena (zgolj) dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z odstrelom medvedov in volkov

Vlada je sprejela Odgovor na poslansko vprašanje Dušana Šiška v zvezi z odstrelom medvedov in volkov. V odgovoru vlada podaja poročilo glede odvzema medveda in volka iz narave za leto 2019. V letu 2019 je bilo iz narave v Sloveniji odvzetih 183 osebkov rjavega medveda. 167 osebkov je bilo odvzetih z odstrelom (160 na podlagi Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka, 6 na podlagi dovoljenj, ki jih je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), 1 na podlagi Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019 (odlok), za 16 osebkov so bile evidentirane izgube (11 povozov, 3 neznani vzroki pogina, 1 znotraj vrstna agresija, 1 nezakonita usmrtitev). V letu 2019 je bilo iz narave v Sloveniji odvzetih 20 volkov in križancev med volkom in domačim psom. 12 od teh je bilo odvzetih z odstrelom (5 na podlagi dovoljenj ARSO za odstrel križancev, 4 na podlagi ZIOMVN in 3 na podlagi dovoljenj ARSO zaradi ogrožanja premoženja ljudi), za 8 osebkov so bile evidentirane izgube (5 povozov, 2 primera nezakonite usmrtitve in 1 primer znotraj vrstne agresije).

Odločitev o zahtevku za revizijo oddaje javnega naročila  za območje zgornje Save

Vlada je sprejela Odločitev o zahtevku za revizijo oddaje javnega naročila »Izbira koncesionarjev v postopku podelitve koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda na območju Slovenije« za Sklop 1, Kranj: Koncesija za območje zgornje Save, ki jo je podal vlagatelj Vodnogospodarsko podjetje d.d., Kranj in ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ljubljana. Vlada je sprejela odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo in povrnitvi stroškov, ki jih zahteva vlagatelj. Postopek presoje utemeljenosti zahtevka za revizijo se bo nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Poročilo o izvedbi akcijskega načrta glede pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče

V novembru 2017 je v Sloveniji potekala misija Mednarodne agencije za atomsko energijo - EPREV, na podlagi poročila o rezultatih dela misije pa je Vlada Republike Slovenije v aprilu 2018 sprejela Akcijski načrt za izvedbo priporočil in predlogov misije. Vlada se je seznanila s Poročilom o izvedbi Akcijskega načrta po misiji EPREV - pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče (»Emergency Preparedness Review«). Vlada nalaga ministrstvom, organom v sestavi in vladnim službam, ki svojih nalog iz Akcijskega načrta po misiji EPREV še niso izvedli v določenih rokih, da preostale naloge izvedejo najkasneje do konca leta 2020, kar bi omogočilo, da se Mednarodni agenciji za atomsko energijo v letu 2021 posreduje vabilo za ponovno pregledovalno misijo EPREV (»follow-up mission«), ki bi bila izvedena predvidoma leta 2022. Akcijski načrt po misiji EPREV vsebuje skupaj 31 akcij, med katerimi so bile do sredine januarja 2020 v celoti izvedene 4 od 5-ih kratkoročnih akcij (rok do junija 2018), 3 od 9 srednjeročnih akcij (rok do konca leta 2018) in 8 od 14 dolgoročnih akcij (rok do konca leta 2019). Tri akcije, pri katerih so roki določeni s predpisi, so še v izvajanju . Med akcijami, pri katerih roki niso določeni s predpisi, je tako bilo po poročanju nosilcev in sodelujočih do januarja 2020 več kot polovica (54 %) akcij izvedenih v zastavljenih rokih, kar je glede na kompleksnost mnogih nalog uspeh. Ostale akcije  (46 %) so vse še v izvajanju in so vsaj deloma že izvedene, njihovo izvajanje pa spremlja Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči. Na samo eni akciji, in sicer pripravi postopkov za izvajanje dolgoročnega zdravstvenega nadzora in ukrepov za rizične skupine prebivalstva po jedrski in radiološki nesreči (akcija 14) zaenkrat še ni bilo aktivnosti. 

Imenovanje  vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor

Vlada  je izdala odločbo o imenovanju dr. Dragana Matića za vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), in sicer do imenovanja glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, vendar največ za tri mesece, od 16. 3. 2020 do 15. 6. 2020. Zakon o javnih uslužbencih določa, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja organa v sestavi ministrstva brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Javni natečaj za položaj glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, je bil objavljen na spletišču državne uprave gov.si  in na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje  objavljen dne 12. 12. 2019 vendar  postopek javnega natečaja še ni zaključen. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Dr. Dragan Matić izpolnjuje vse predpisan pogoje. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je pridobil naziv doktor zgodovinskih znanosti. Delal je v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Arhivu Republike Slovenije, republiškem Inšpektoratu za kulturno dediščino in Inšpektoratu za kulturo in medije  ter kot poslanec v Državnem zboru. Opravljen ima strokovni izpit za inšpektorja in trenutno tudi opravlja delo  vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja IRSOP.  

Obvestilo pobudniku v zvezi z izdajo koncesijskega akta za rabo termalne vode

Vlada obvešča pobudnika Občino Dobrovnik, da se postopek izdaje koncesijskega akta za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja iz vrtine Do-1/67 ne začne in sicer zato, ker podelitev koncesije brez reinjekcije ni mogoča. Pobudnik se je v dopisu z dne 1. 3. 2019 namreč opredelil, da je tak način rabe termalne vode zanj finančno nesprejemljiv.