Skoči do osrednje vsebine

Nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo je kažipot do podnebno nevtralnega, konkurenčnega gospodarstva opolnomočenih potrošnikov

Evropska komisija je danes sprejela nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki je eden glavnih gradnikov evropskega zelenega dogovora, novega programa za trajnostno rast v Evropi. Novi akcijski načrt skuša z ukrepi za celotni življenjski cikel izdelkov gospodarstvo EU preoblikovati tako, da bo omogočalo okolju prijazno prihodnost in bo konkurenčnejše, obenem pa zagotavlja varstvo okolja in uvaja nove pravice za potrošnike. Novi načrt temelji na prizadevanjih, ki potekajo od leta 2015, ter se osredotoča na zasnovo in proizvodnjo, ki bi omogočali krožno gospodarstvo, da bi zagotovil, da se uporabljeni viri čim dalje obdržijo v gospodarstvu EU. Načrt in pobude, ki jih vsebuje, bodo nadalje razviti ob tesnem sodelovanju s podjetji in deležniki.

Izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: „Da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, ohranili naše naravno okolje in okrepili našo gospodarsko konkurenčnost, potrebujemo povsem krožno gospodarstvo. Danes je naše gospodarstvo še vedno večinoma linearno, saj se le 12 % sekundarnih materialov in virov ponovno uporabi v gospodarstvu. Veliko izdelkov se prehitro pokvari, jih ni mogoče ponovno uporabiti, popraviti ali reciklirati ali pa so narejeni izključno za enkratno uporabo. Podjetja in potrošniki bi lahko izkoristili ogromen potencial. Z današnjim načrtom bomo spodbudili ukrepanje za preoblikovanje načina proizvodnje izdelkov in opolnomočenje potrošnikov, da bi ti lahko sprejemali trajnostne odločitve v lastno korist in korist okolja.“

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dejal: „Planet Zemlja je le eden, vendar bo človeška potrošnja do leta 2050 narasla tako, kot če bi obstajali trije. Z novim načrtom bo krožno gospodarstvo postalo del vsakdana, kar bo pospešilo prehod na zeleno gospodarstvo. Ponujamo odločne ukrepe za spremembo vrha trajnostne verige – zasnove izdelka. Ukrepi, usmerjeni v prihodnost, bodo ustvarili poslovne in zaposlitvene priložnosti, evropskim potrošnikom zagotovili nove pravice, izkoristili prednosti inovacij in digitalizacije ter tako kot narava poskrbeli, da se nič ne zavrže.“

Prehod na krožno gospodarstvo že poteka, saj so vodilna podjetja, potrošniki in javni organi v Evropi že sprejeli ta model trajnostnosti. Komisija bo zagotovila, da bo prehod na krožno gospodarstvo prinesel priložnosti za vse in da nihče ne bo zapostavljen. V akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, ki je bil danes predstavljen kot del industrijske strategije EU, so predstavljeni ukrepi, s katerimi bi:

  • trajnostni izdelki postali pravilo v EU: Komisija bo predložila zakonodajne predloge na področju politike trajnostnih izdelkov, da bi zagotovila, da bodo izdelki, dani na trg EU, zasnovani tako, da bodo trajali dlje, jih bo lažje ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati ter da bodo v največji možni meri vključevali reciklirane surovine namesto primarnih. Uporaba za enkratno uporabo bo omejena, obravnavana bo prezgodnja zastarelost in prepovedano bo uničenje neprodanega nepokvarljivega blaga;
  • okrepili vlogo potrošnikov: potrošniki bodo imeli dostop do zanesljivih informacij o vprašanjih, kot sta popravljivost in trajnost izdelkov, da bi lahko na njihovi osnovi lažje sprejemali okoljsko trajnostne odločitve. Potrošniki bodo lahko uveljavljali „pravico do popravila“;
  • se osredotočili na sektorje, ki uporabljajo največ virov in kjer so možnosti za krožnost velike: Komisija bo sprejela konkretne ukrepe na področju: 
    • elektronike in IKT: pobuda za krožno elektroniko za daljšo življenjsko dobo izdelkov ter izboljšanje zbiranja in obdelave odpadkov;
    • baterij in vozil: nov regulativni okvir za baterije za večjo trajnostnost in več možnosti za krožnost na področju baterij;
    • embalaže: nove obvezne zahteve glede tega, kaj je dovoljeno na trgu EU, vključno z zmanjšanjem (prekomerne) embalaže;
    • plastike: nove obvezne zahteve glede vsebnosti recikliranih materialov in poseben poudarek na mikroplastiki ter plastiki, narejeni na biološki osnovi, in biološko razgradljivi plastiki;
    • tekstilnih izdelkov: nova strategija EU za tekstilne izdelke za krepitev konkurenčnosti in inovativnosti v sektorju ter spodbuditev trga EU za ponovno uporabo tekstila;
    • gradbeništva in stavb: celovita strategija za trajnostno grajeno okolje, ki spodbuja načela kroženja za stavbe;
    • hrane:: nova zakonodajna pobuda o ponovni uporabi za nadomestitev embalaže, posode in pribora za enkratno uporabo z izdelki za večkratno uporabo v živilskih storitvah;
  • zagotovili manj odpadkov: poudarek bo na preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi preobrazbi v visokokakovostne sekundarne vire, ki uspešno nastopajo na dobro delujočem trgu za sekundarne surovine. Komisija bo preučila možnost vzpostavitve vseevropskega, usklajenega modela za ločeno zbiranje odpadkov in njihovo označevanje.V akcijskem načrtu je predlagan tudi niz ukrepov za zmanjšanje izvoza odpadkov iz EU in boj proti nezakonitim pošiljkam odpadkov.

Ozadje

Evropski zeleni dogovor, ki ga je 11. decembra 2019 predstavila Komisija Ursule von der Leyen, določa ambiciozen časovni načrt za podnebno nevtralno, krožno gospodarstvo, v katerem je gospodarska rast ločena od rabe virov. Krožno gospodarstvo zmanjšuje pritisk na naravne vire in je predpogoj za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. Polovica vseh emisij toplogrednih plinov ter več kot 90 % izgube biotske raznovrstnosti in pomanjkanja vode izvira iz pridobivanja in predelave virov.

Krožno gospodarstvo bo imelo neto pozitivne učinke na rast BDP in ustvarjanje delovnih mest, saj lahko z izvajanjem ambicioznih ukrepov krožnega gospodarstva v Evropi povečamo BDP EU za dodatnih 0,5 % do leta 2030 in ustvarimo približno 700 000 novih delovnih mest.

Več informacij