Skoči do osrednje vsebine

Slovenija ni kršila Konvencije o človekovih pravicah glede pitne vode in kanalizacije

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je štiri leta po tem, ko je bil končan pisni del postopka, zavrnilo pritožbo dveh romskih družin v zvezi z dostopom do pitne vode. Republiki Sloveniji, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo RS, je sedemčlanskemu senatu sodišča uspelo predstaviti prepričljive argumente, s katerimi je dokazalo, da ne gre za kršitev treh členov evropske konvencije.

ESČP je danes razglasilo sodbo glede pritožb dveh romskih družin, ki sta ju vložili v obravnavo pred omenjenim sodiščem 26. marca 2014. Do kršitev naj bi prišlo, ker naselja, v katerih živijo, nimajo dostopa do osnovnih javnih služb, kot so pitna voda in kanalizacija. Pritožniki so zatrjevali, da so jim bile kršene pravice iz 14. člena Konvencije o človekovih pravicah (EKČP) – prepoved diskriminacije, v povezavi s 3. členom – prepoved mučenja in 8. členom – pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter se pritožujejo, da domače oblasti niso storile nobenega koraka, ki bi pomagal odpraviti neenakost glede njihovih bivalnih razmer.

V zvezi z 8. členom EKČP - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - je sodišče ugotovilo, da so se oblasti trudile izboljšati njihove razmere, tako s ponujanjem nadomestne nastanitve, kot tudi za dostop do pitne vode na njihovi lokaciji ter skrbele za njihov socialni status z izplačilom ustreznih socialnih transferjev. Sodišče je ugotovilo, da je država s svojimi ukrepi za zagotovitev pravice do varne pitne vode in do sanitarne ureditve upoštevala ranljiv položaj pritožnikov, tako da ukrepi ustrezajo zahtevam člena 8. Ravno tako je menilo, da kršitve 14. člena – diskriminacija – na tej podlagi ni bilo, niti poniževalnega ravnanja, ki ga obravnava 3. člen.

Današnja sodba pomeni, da je ESČP Sloveniji priznalo, da so oblasti pozitivno ukrepale glede urejanja te problematike in želele pomagati pritožnikom, da bi dobili ustrezen dostop do pitne vode in pa, da bi pritožniki glede na ureditev na tem področju lahko tudi sami uporabili alternativne oblike oskrbe z vodo in odvajanja odpadne vode.

Ministrstvo za okolje in prostor ob tem poudarja, da je bilo v preteklosti narejenega veliko za izboljšanje bivalnih razmer romske skupnosti ter njihovega dostopa do pitne vode, seveda pa je treba stanje še izboljšati, v sodelovanju med ustreznimi državnimi organi, lokalnimi oblastmi  in seveda romsko skupnostjo. Predvsem je potrebno, da se problematika na področju bivanjskih razmer romske skupnosti v Sloveniji rešuje sistematično in dolgoročno in upoštevati, da naša država Romov nikoli ni naseljevala na izolirana območja izven naselij brez osnovne infrastrukture.

Kar zadeva specifično vprašanje dostopa do pitne vode in sanitarij, Slovenija  s svojim pravnim redom zagotavlja, da imajo vsi prebivalci in prebivalke pod enakimi pogoji urejeno oskrbovanje s pitno vodo in dostop do sanitarij. Pri tem prebivalcev ne razlikuje glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnosti ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.

Iskalnik