Inovacijska strategija EIT za obdobje 2021-2027 opredeljuje cilje, ključne ukrepe, način delovanja, pričakovane rezultate in potrebne vire. Strategija je usklajena s predlogom Obzorja Evropa, okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2021-2027. Minister dr. Pikalo je podprl aktivnosti EIT in se zavzel, da te potekajo na čim širšem območju Evrope. To je mogoče doseči z regionalno inovacijsko shemo in z novimi centri njegovih Skupnosti znanja in inovacij po Evropi. V ta namen pa je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, je poudaril minister.

Komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino Mariya Gabriel pričakuje, da bo EIT prispeval uresničevanju številnih prioritet EU, vključno z Zelenim sporazumom in digitalnim izzivom. Ob tem je spomnila, da v naslednjih sedmih letih predlaga ustanovitev dveh novih Skupnosti znanja in inovacij, prvega leta 2022 na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij. Slovenske raziskovalne organizacije že sodelujejo v aktivnostih EIT na vseh področjih. V primerih podnebja in surovin pa npr. vsi pristojni resorji sodelujejo v pripravi demonstracijskega projekta za skupne politike in ukrepe v kontekstu krožnega gospodarstva.

V razpravi na temo strateškega pristopa k mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav in inovacij je dr. Jernej Pikalo sodelovanje videl kot zagotovilo ohranitve globalnega vodilnega položaja EU v raziskavah in inovacijah ter izpostavil pomen sodelovanja tudi z državami, ki niso članice EU, kot je na primer Švica, ki ima kljub temu zelo pomembno vlogo v vseh evropskih okvirnih programih. Zavzel se je za odprtost programa Obzorje Evropa ter za družbeno odgovorno ravnanje, ki na prvo mesto postavlja človeka. Kot glavni kriterij udeležbe tretjih držav v Obzorju Evropa je izpostavil Evropsko dodano vrednost in to videl v transnacionalnem sodelovanju ter se zato v zvezi z njihovo delno pridružitvijo programu zavzel za dajanje prednosti sodelovalnim projektom in ne tistim, ki jih izvaja en sam udeleženec v tretji državi. Minister Pikalo se je strinjal s komisarko, da so najbolj ključna za pritegnitev raziskovalcev privlačna okolja in v tem kontekstu izpostavil odgovornost držav oblikovanja primernih delovnih pogojev, možnosti za razvoj raziskovalnih karier, ustrezno plačilo, pa tudi npr. oblikovanje ugodnih pogojev za družine tujih raziskovalcev.