Skoči do osrednje vsebine

Odločitve 62. redne seje Vlade RS s področja Ministrstva za okolje in prostor

Vlada je na 62. redni seji obravnavala šest točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Uredbi o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje izvirske pitne vode iz izvira ob potoku Nemiljščica in iz izvira Prošček v Knežkih Ravnah

Vlada je izdala uredbi o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje izvirske pitne vode iz izvira Prošček v Knežkih Ravnah in izvira ob potoku Nemiljščica. Koncesija na teh dveh izvirih  ni bila nikoli podeljena in se iz teh vodnih virov ni izkoriščala  za proizvodnjo pijač, zato je bilo potrebno sprejetje uredb o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje izvirske pitne vode iz teh dveh izvirov.

Letni program odprave posledic potresa v Posočju 12. julija 2004

Vlada je sprejela Letni program odprave posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 za izvedbo v letu 2020. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) je Ministrstvo za okolje pripravilo Letni program odprave posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 za izvedbo v letu 2020,  in sicer v okviru zagotovljenih sredstev iz državnega proračuna v skupni višini 2.600.000,00 evrov. Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in nadaljevanje odpravljanja posledic potresa.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z novo okoljsko zakonodajo

Vlada je sprejela je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Rosca v zvezi s problematiko nove okoljske zakonodaje. Poslance se opira na komentar Erika Margana, ki je bil objavljen v Financah in izhaja iz predpostavke, da po človeku povzročene spremembe podnebja ne obstajajo. Vlada odgovarja, da je Slovenija članica Združenih narodov, pogodbenica Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (skupno 197 držav) in pogodbenica Pariškega sporazuma (skupno 187 držav, ki so do danes ratificirale sporazum).  V tem okviru tako doktrina kot tudi delo in dokumenti Združenih narodov temeljijo na znanosti in znanstvenih metodah, zato Republika Slovenija (tako kot vse druge države pogodbenice) razume podnebne spremembe med drugim tudi, kot posledico velikih antropogenih aktivnosti človeka in podnebno krizo kot njeno dejstvo. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je strokovno telo pri Združenih narodih, ki je bilo ustanovljeno leta 1988 na pobudo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in Programa za okolje ZN (UNEP). Zagotavlja oceno klimatskih sprememb po človeku povzročenih podnebnih sprememb in ugotavljanje njihovih negativnih učinkov, tako na naravne sisteme kot gospodarstvo na znanstvenih osnovah. IPCC ima tudi povsem jasen proces sprejemanja strokovnih dokumentov za to področje, ki nato služijo za pripravo zakonodaj in ukrepanje v državah podpisnicah sporazuma. V tem okviru Vlada Republike Slovenije želi še posebej izpostaviti najnovejše posebno poročilo o 1.5 °C, v katerem IPCC potrjuje nujnost izpolnjevanja podnebnih ciljev v Pariškem sporazumu. Navedeno poročilo je pripravljalo 91 znanstvenikov in strokovnjakov s tega področja iz 44 držav sveta. Poročilo je nastalo na osnovi prispevkov 133 avtorjev, ob pomoči 6000 referenc (knjig, znanstvenih študij, analiz, člankov) s celega sveta. Več kot 42.000 strokovnjakov je tudi prispevalo svoje komentarje in predloge v procesu pregleda in finalizacije tega poročila, ki so ga potrdili in sprejeli uradni predstavniki vlad vseh držav sveta. Izpostaviti se želi tudi poročilo OECD iz leta 2015 o posledicah podnebnih sprememb na gospodarstvo sveta (The Economic Consequences of Climate Change). Poročilo v svojem povzetku navaja, da vsi modeli in simulacije (ki so jih preko OECD pripravili za oceno o posledicah podnebnih sprememb na gospodarstvo sveta) jasno kažejo, da bi neukrepanje in odsotnost nujne podnebne akcije za spopad z negativnimi posledicami antropogenih podnebnih sprememb pomenili velik negativen učinek na svetovni BDP. Poudarjajo tudi, da bi nadaljevanje sedanjega trenda neukrepanja v prihodnih letih posledično vodilo v večje povprečne temperature tudi na 4 °C, kar lahko pomeni, da bi bil svetovni BDP  tudi med 2 % in 10 % letno nižji v primerjavi s tako imenovanim osnovnim scenarijem »brez-škode«. Omenjena študija OECD  ugotavlja to za 23 od vseh 25 regij sveta, vključno z EU. Največji padec BDP bi predvidoma utrpele predvsem države Afrike in Azije.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi pri spopadanju s stanovanjsko krizo

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko pobudo mag. Marka Koprivca za usklajene ukrepe pri spopadanju s stanovanjsko krizo. V odgovoru je pojasnjeno, da se problematike vlada močno zaveda, zato je Ministrstvo  za okolje in prostor (MOP) aktivno pristopilo k pripravi novega Stanovanjskega zakona (SZ-2), katerega osnutek je bil med 14. 10. 2019 in 28. 11. 2019 v javni obravnavi. Osnutek SZ-2 je vključeval ukrepe, ki naslavljajo večino od poslančevih predlogov. V zvezi s pobudo za pripravo akcijskega načrta za reševanje stanovanjske krize vlada pojasnjuje, da je bil v okviru priprave Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25) pripravljen tudi Akcijski načrt izvajanja projektov 2015-2025, ki obsega nabor aktivnosti, nosilcev ter rokov za izvedbo ukrepov na področjih aktiviranja obstoječega stanovanjskega fonda, večje dostopnosti stanovanj, prenove stanovanjskega fonda, gradnje novih stanovanj, kjer je potreba po njih največja ter pripadajočih podpornih projektov. Krepitev fonda javnih najemnih stanovanj, h kateri poslanec v pobudi poziva, predstavlja eno temeljnih vodil stanovanjske politike, ki izhaja iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25). S pripravo SZ-2 je vlada zato želela vzpostaviti primerne pogoje za gradnjo in vzdrževanje javnih najemnih stanovanj, ob tem pa politiko delovanja občin in stanovanjskih skladov usmeriti izključno v zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj ter jim naložiti obvezo, da morajo vsako morebitno prodano stanovanje iz svojega fonda v določenem roku nadomestiti z novim javnim najemnim stanovanjem. Kot glavni ukrep SZ-2 je bila predvidena sprememba neprofitne najemnine v stroškovno najemnino. Neprofitna najemnina je zaradi nerevalorizacije točke za določitev vrednosti stanovanja že leta prenizka in ne dosega ravni stroškovne najemnine, ki bi stanovanjskim skladom omogočala vsaj ohranitev obsega fonda javnih najemnih stanovanj. Z uvedbo stroškovnih najemnin bi bilo stanovanjskim skladom omogočeno, da gospodarno ravnajo tako z obstoječim fondom javnih najemnih stanovanj, kot tudi bodočimi investicijami v javna najemna stanovanja. Prilagoditev sistema subvencioniranja najemnin, ki jo je SZ-2 ob tem predvideval, bi zagotovila, da povišanje najemnin ne bi prizadelo socialno ogroženih najemnikov, temveč bi se izdatki za bivanje večini izmed njih znižali.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z novostmi na področju svetlobnega onesnaževanja

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z novostmi na področju svetlobnega onesnaževanja. Vlada med drugim pojasnjuje, da je bila s sklepom ministra za okolje in prostor dne 21. 1. 2020 ustanovljena delovna skupina.  V delovno skupino je vključenih 13 članov, ki pokrivajo področja, kot so tehnike osvetljevanja (Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo na Fakulteti za elektrotehniko), vidik zmanjševanje vpliva svetlobnega onesnaževanja na ekosisteme (Biotehniška fakulteta, Prirodoslovni muzej Slovenije, Institut Jožef Stefan), širjenje umetne svetlobe v atmosfero (Fakulteta za matematiko in fiziko) in tudi pristop upravljavcev razsvetljave (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.) ter ministrstev, ki sta v pristojni za ustrezno razsvetljavo cest (Ministrstvo za infrastrukturo) oz. za zeleno javno naročanje cestne razsvetljave in prometne signalizacija (Ministrstvo za javno upravo). Poleg tega so v delovni skupini tudi predstavniki nevladne organizacije in civilne iniciative, ki imajo pogled na celotno problematiko onesnaževanja okolja iz svojega zornega kota. Naloga delovne skupine je priprava osnutka novelacije predpisa, ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja. Delovna skupina predstavi osnutek predpisa na javni predstavitvi, katero bo organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor. Na javno predstavitev bodo povabljeni upravljavci razsvetljave (občine) in nevladne organizacije ter ostala zainteresirana javnost. Na osnovi prispelih pobud, komentarjev in pripomb iz javne predstavitve bo delovna skupina pripravila končni osnutek predpisa do 30. 6. 2020.

Odločitev glede zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja

Vlada je sprejela sklep, s katerim je odločila o sporu o pristojnosti med Upravno enoto Vrhnika in Ministrstvom za okolje in prostor v zadevah odločanja o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta Reciklažni center Kemis – šprinkler rezervoar požarne vode, investitorja Kemis d.o.o., Vrhnika in odmeri degradacije in uzurpacije prostora po uradni dolžnosti na podlagi delne odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 14. 10. 2019. Za odločanje o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je v tem primeru pristojna Upravna enota Vrhnika.

Iskalnik