Skoči do osrednje vsebine

Zunanji minister dr. Miro Cerar v Solunu za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo letos marca

Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar se v Solunu udeležuje visokega dogodka z naslovom "Od Soluna do Zagreba", na katerem Grčija gosti ministre za zunanje zadeve iz regije Zahodnega Balkana, držav članic EU iz regije (Grčija, Bolgarija, Romunija, Italija, Hrvaška, Slovenija) ter predstavnike EU (EEAS, EK).

Namen srečanja je podpora regiji ob zastoju glede širitve in nov zagon evropski perspektivi Zahodnega Balkana v luči priprave nove širitvene metodologije ter majskega vrha EU-Zahodni Balkan v Zagrebu.

Minister za zunanje zadeve Cerar je v svojem nastopu ponovno poudaril "geostrateški pomen Zahodnega Balkana za Unijo in opozoril na nujnost poglobljenih reform, posebej na področju vladavine prava ter boja proti korupciji in organiziranem kriminalu v regiji". Po mnenju Slovenije je napredek na teh področjih tesno povezan z zagotavljanjem pogojev za hitrejši ekonomsko-socialni razvoj.

V razpravi o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter razprav o bolj učinkoviti metodologiji širitvenega procesa se je minister Cerar zavzel "za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo v mesecu marcu, kar bo po mnenju Slovenije predstavljalo jasen signal regiji, da EU z novo širitveno metodologijo misli resno." Minister je v razpravi opozoril tudi, da mora biti napredek pri uvajanju reform vzporeden s procesom približevanja EU. Slovenija v razpravah o širitvi izpostavlja pomen ohranjanja evropske perspektive kot izjemno pomembno motivacijo za nadaljnje reforme, naslavljanje odprtih vprašanj, spravo, stabilnost in odpornost proti tretjim akterjem. Minister Cerar je v razpravi o metodologiji širitvenega procesa poudaril učinkovitost širitvenega procesa, proaktivnost v regiji tako v doseganju gospodarske povezljivosti v regiji in kot v regionalnem sodelovanju.

Dogodek v Solunu z naslovom 'Od Soluna do Zagreba' povzema sosledje vrha EU-Zahodni Balkan, ki je potekal v letu 2000 v Zagrebu, ko je regija v valu demokratičnih sprememb po vzoru evropskih sporazumov za vzhodno Evropo pridobila možnost sklepanja stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z EU ter zasedanja Evropskega sveta v Solunu v letu 2003, ki je bil logična nadgradnja tega vrha in obenem jasno sporočilo zaveze EU do regije pred veliko širitvijo EU v letu 2004. Skladno z zaključki Evropskega sveta iz oktobra 2019, naj bi se voditelji EU do zagrebškega vrha EU-ZB odločili o pričetku pridružitvenih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Iskalnik