Skoči do osrednje vsebine

Slovenska gospodarska diplomacija po svetu: Pismo s Poljske

V tokratnem mesečnem pismu slovenske gospodarske diplomacije po svetu vam Maja Šegota, ekonomska svetovalka na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Vašavi, predstavlja značilnosti poljskega gospodarstva, gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko ter delovanje ekonomske svetovalke v tej državi.

Pismo s Poljske

Trend kontinuirane gospodarske rasti

Poljska je s svojim 38.8 milijonov prebivalcev velika evropska država, ki se bo še posebej po izstopu  Združenega kraljestva, poleg Nemčije, Francije, Španije in Italije, uvrščala med vodilne države  Evropske unije. Administrativno je razdeljena na 16 vojvodstev (regij), 379 okrožij in 2.487 občin oz. lokalnih skupnosti. Vojvodstva na podlagi svojih razvojnih načrtov in poslovnih con spodbujajo razvoj različnih gospodarskih panog, tudi preko raznih davčnih olajšav in "tailor-made" projektov za tuje investitorje.  

Po podatkih poljskega Statističnega urada, je poljski BDP v prvih treh kvartalih leta 2019 dosegal rast do 4,8 %, v zadnjem kvartalu pa bo na osnovi ocen ta rast nekoliko nižja ter bo dosegla 2,9 %;  v letu 2018 je stopnja rasti BDP znašala 5,1 %.  Tudi za leto 2020 so napovedi gospodarske rasti visoke, rast naj bi se ustavila malo pod 4 %.

Po podatkih poljskega Statističnega urada, je Poljska v minulem letu 2019 beležila pozitivno trgovinsko bilanco. Vrednost izvoza blaga je znašala 235,8 milijarde EUR, vrednost uvoza pa 234 milijarde EUR. V primerjavi s preteklim letom 2018, se je vrednost izvoza povečala za 5,5 %, uvoza pa za 2,6 %. Največ blaga je Poljska izvozila v sosednjo Nemčijo, sledi ji Češka, tretje mesto pa zaseda Združeno kraljestvo. Zanimivo, da je na strani uvoza prva zopet Nemčija, sledita pa ji Kitajska in Ruska federacija. 

Poljsko gospodarstvo je dinamično, poganja ga visoka zasebna potrošnja, ki jo spodbujajo ugodna gibanja na trgu dela in močno zaupanje potrošnikov, kakor tudi številne javne in zasebne investicije. V letu 2019 je poljska beležila nizko nezaposlenost, ki je v slabi (zimski) sezoni dosegla 5,2 %, tekom leta pa je bila še nižja.  

Na osnovi ocen naj bi inflacija v prvem kvartalu leta 2020 pristala na ravni okoli 3,5 %. Meseca decembra 2019 je povprečna (bruto) plača v realnem sektorju znašala 5.604 PLN (oz. pribl. 1.334 EUR). Delež državnega dolga v celotnem BDP je 60 %, za leto 2020 pa naj bi se zmanjšal in pristal na 5,9 % BDP. V letu 2018 je rast industrijske proizvodnje znašala 5,9 %. Za leto 2019 je rast industrijske proizvodnje ocenjena na 5,1 %, v letu 2020 naj bi dosegla 4,5 % in v letu 2021 4,4 %.

Poljska je zmagovalka med vsemi državami članicami glede črpanja sredstev iz evropskih kohezijskih skladov ter ima lasten bančni sistem, ki je zaradi velikosti gospodarstva odporen na svetovne gospodarske pretrese. Poljska je tudi edina izmed evropskih gospodarstev, ki ga svetovna finančna kriza v letih 2007 – 2008 ni prizadela.

Poljski kmetijski sektor ustvari 3 % BDP in zaposluje okoli 10 % aktivnega prebivalstva, s čemer je država žitnica Evrope ter obenem samozadostna glede preskrbe s hrano. Storitveni sektor predstavlja 64 % BDP in zaposluje približno 59 % aktivnega prebivalstva. Krepi se finančni sektor, logistika, IT in turizem. Industrijski sektor ustvari 33 % BDP in zaposluje okoli 31 % delovne sile. Glavne industrijske panoge so strojna industrija, telekomunikacije, gradbeništvo, predelava hrane in IT.

Nekateri tradicionalni sektorji so se močno skrčili, predvsem težka industrija in jeklarstvo. Po drugi strani pa se je močno razvila avtomobilska industrija, ki je izredno izvozno usmerjena. Številni svetovno znani proizvajalci avtomobilov, kot so VW, Daimler- Benz, Toyota, Fiat in drugi imajo na Poljskem svoje tovarne, ki proizvajajo številne avtomobilske komponente in rezervne dele. Opažamo velik interes južno-korejskih in japonskih podjetij, ki investirajo v "greenfield" projekte, usmerjajo se predvsem v proizvodnjo električnih in hibridnih avtomobilov. Poljska ima tudi zelo velike zmogljivosti glede proizvodnje vodika. Poleg avtomobilske industrije, pa je zelo veliko investicij usmerjenih tudi v letalstvo – tako civilno, kakor tudi vojaško; na jugu-vzhodu Poljske se proizvajajo rezervni deli in posamezni sklopi za ameriški Boing. Izredno veliko investicij je poleg že omenjenih sektorjev, usmerjeno v vesoljske tehnologije, strojno in jeklarsko industrijo, storitvene centre, razvoj in raziskave, informacijsko tehnologijo, telekomunikacije, energetiko, biotehnologijo, elektroniko, trg gospodinjskih aparatov, gradnjo ladij (plovil/jaht) in obnovljivih virov energije.

V zadnjem obdobju Poljska vse bolj kot svojo prioritetno dejavnost izpostavlja digitalizacijo in področje kibernetske varnosti (oz. "cyber-security"), za kar namenja znatna finančna sredstva. Vlada si prizadeva pritegniti inovativna podjetja iz vseh sektorjev gospodarstva, pri čemer posebne spodbude namenja mladim in perspektivnim start-up podjetjem.

Država izredno veliko sredstev namenja za izgradnjo infrastrukture na vseh področjih. Po celotnem ozemlju države se gradijo številne avtoceste, železnice, napoveduje se tudi izgradnja novega letališča v Varšavi ter železniškega vozlišča v mestu Łodž (120 km južno od Varšave), s čimer si Poljska želi postati transportni in logistični "hub" za med-kontinentalne povezave v tem delu Evrope. S temi velikimi projekti se na Poljskem odpirajo možnosti za številna slovenska podjetja, ki razpolagajo z znanjem, predvsem na področju opremljanja teh objektov. Slovenska podjetja lahko sodelujejo samostojno oz. v sodelovanju s poljskimi ali tujimi partnerji, s čimer si zagotovijo učinkovitejše sodelovanje na javnih razpisih, kjer imajo domača podjetja nemalokrat prednost zaradi dobrega poznavanja svojega/domačega poslovnega okolja.

Poljska je tudi ena izmed ustanoviteljic in gonilnih sil Pobude treh morij (3SI), v katerem je izredno aktivna ter si prizadeva za praktično izvedbo načrtovanih projektov. 

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Poljsko je zelo dobro

Med državama je že več let zapovrstjo prisoten trend rasti, tako na izvozni kakor tudi uvozni strani. Hkrati je blagovna menjava med državama izredno uravnotežena, kar je tudi rezultat aktivnosti slovenskih podjetij ter njihovih investicij na Poljskem, ki se odražajo v obe smeri poslovanja. Skupne investicije slovenskih podjetij na Poljskem so na dan 31.12.2018 znašale 91 mio EUR (Vir: Banka Slovenije, januar 2020). Med večje slovenske investitorje na Poljskem prištevamo Krko, Eti Polam, Armeton in Gorenje (distribucija); vsi slovenski investitorji na Poljskem beležijo dobre poslovne rezultate.

O uspešnosti poslovanja med slovenskimi in poljskimi podjetji priča tudi obseg blagovne menjave med državama (BM), ki je v letu 2018 znašal preko 1,8 milijarde EUR. Pri tem je izvoz dosegel 920,4 milijonov EUR, uvoz pa 897,1 milijonov EUR. Celotna BM v letu 2018 se je tako povečala za 8,1 % v primerjavi z letom 2017, kar Poljsko uvršča na 7. mesto med vsemi zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije. Blagovna menjava med Slovenijo in Poljsko je zelo enakomerna in dolgoročno naravnana, ne gre za letna ali sezonska nihanja v menjavi, ki bi bila rezultat enkratnih poslov.

Podobno je tudi v obdobju prvih devetih mesecev leta 2019 pri celotni vrednosti blagovne menjave med državama opazen trend rasti, ki se s 1,5 milijarde EUR (6,6 % povečanje glede na enako obdobju predhodnega leta), uvršča na 8. mesto med vsemi državami, s katerimi posluje Slovenija. Izvoz slovenskega blaga je v tem obdobju dosegel 752,6 mio EUR (9,8 % rast glede na predhodno obdobje), uvoz pa 686.8 mio EUR (3,3 % povečanje glede na primerljivo obdobje leta.

Poslovanje slovenskega gospodarstva s poljskimi partnerji se povečuje zelo stabilno in uravnoteženo. Kot izredno napreden in uspešen za navezovanje poslovnih stikov, velja izpostaviti zahodni in južni del Poljske, kjer ima industrijska proizvodnja dolgoletno tradicijo in dobre, predvsem tehniške univerze, ki so zelo vpete v gospodarstvo ter so tudi pomemben "bazen", za zaposlovanje visoko usposobljenih kadrov, ki so hitro produktivni v gospodarskem okolju.

Na Poljsko se izvažajo in uvažajo podobni izdelki in blago, gre zgolj za rahlo zamenjano zaporedje menjave blaga na izvozni in uvozni strani. Blago, ki je predmet menjave, so različni stroji, električna in elektronska oprema, vozila ter rezervni deli, plastika in različni izdelki iz plastike ter mineralna goriva in olja, kakor tudi pohištvo in svetila.

Na področju turizma Poljska za Slovenijo predstavlja perspektiven in rastoči trg. Trenutno je delež prihodov poljskih turistov še vedno nižji kot bi si želeli in znaša 2,8 % vseh prihodov turistov v Slovenijo, delež prenočitev pa predstavlja 2,7 % vseh prenočitev turistov v Sloveniji. Poljski turisti za svojo počitniško destinacijo najpogosteje izberejo kraje ob morju, slovenske gore ter obiske večjih slovenskih mest. Običajno potujejo v poletni sezoni, vse več pa je tudi premožnih – zahtevnih gostov, ki so pripravljeni plačati več za butično ponudbo. Poljska letalska družba LOT ima direktne lete v Ljubljano, poleg tega pa še 120  rednih povezav na vse kontinente sveta. LOT je kot letalski prevoznik izjemno ambiciozno podjetje, saj kupuje letalske družbe v stečaju, zadnji primer je nakup nemškega počitniškega prevoznika Condor,  v najem pa namerava vzeti tudi večje število letal Embrarer.  

Podpora gospodarske diplomacije

Na Poljskem so državne institucije še vedno zelo vpete v delovanje gospodarstva, zato je tudi sodelovanje predstavnikov Veleposlaništva dobrodošlo, ko gre za lažji prodor slovenskega gospodarstva na ta velik trg. Poleg Veleposlaništva v Varšavi, imamo na Poljskem tudi štiri častne konzule, ki so v pomoč slovenskim podjetjem pri prodoru na ta velik trg. Častne konzule imamo v Torunju, v Zeleni Gori, v Lublinu ter od oktobra lansko leto tudi na poljskem jugu, v Katovicah.

Konzulat v Katovicah je lani otvoril minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek, ki ga je ob tej priložnosti spremljala številčna delegacija slovenskih gospodarstvenikov. Prisotni so bili gospodarstveniki iz IT sektorja, področja medicine in medicinske opreme, kemije in proizvodnje kemičnih izdelkov, avtomobilske industrije ter predstavniki Luke Koper. Luka Koper si prizadeva za prevzem kontejnerskega tovora iz južnega dela Poljske, ki je iz Slovenije oddaljen samo 700 km dobrih cestnih in železniških povezav. Tudi Luka Koper ima na Poljskem svojega predstavnika.

Na veleposlaništvu si prizadevamo, da je sodelovanje med državama usmerjeno na področja, ki so obema gospodarstvoma komplementarna in kjer se lahko dosega visoka dodana vrednost. Opozarjamo pa, da je na Poljskem zaželena stalna prisotnost na trgu in stalna prisotnost slovenskega kadra – vsaj vodilnega v podjetju. Podjetja, ki se odločajo glede stalne prisotnosti na Poljskem, imajo boljše možnosti za svoj obstoj na tem trgu ter možnosti za povečanje prodajnih rezultatov. Poljska lahko služi tudi kot odskočna deska za osvajanje tujih trgov v soseščini in v regiji.

Že večkrat smo opozarjali, da so Poljaki kot poslovni pogajalci dosledni, trdi, dobro pripravljeni in cenovno občutljivi, zahtevni pa so tudi glede kakovosti proizvodov, saj so na tem trgu prisotne že vse svetovne multinacionalke s svojo široko ponudbo. Vsak poslovni dogovor skrbno zapišejo v pogodbo, tudi v "drobni tisk", naključij ni. Ko pa je pogodba podpisana, se je dosledno držijo ter so zanesljivi in dolgoročni partnerji. Tistim, ki vstopajo na poljski trg svetujemo tudi, da naj na pogajanja ali sestanke prihajajo dobro pripravljeni, koristno je, če ni na slovenski strani samo en in edini pogajalec, naj ga spremlja sodelavec oz. strokovnjak z določenega področja, kar bo dalo v skladu s poljskimi poslovnimi običaji večji vtis resnosti in profesionalne pripravljenosti za pogajanja in dogovore.

Poljska delovna sila je zelo usposobljena in (še vedno) relativno cenejša kot v primerljivih evropskih državah. Privlačnost Poljske za tuje investitorje pa se kaže tudi v bližini najpomembnejših trgov, dobri infrastrukturni povezavi, politični stabilnosti ter v velikosti države.

Našteli smo samo nekaj prednosti glede poslovanja na velikem poljskem trgu, pri čemer upamo, da smo vam uspeli zbuditi kanček zanimanja za sodelovanje v tej veliki in močni  državi, kjer so prisotna že vsa svetovna-globalna podjetja. Prepričani smo, da bo potencial poljskega gospodarstva in resnosti njene gospodarske strategije še bolj viden v prihajajočih letih, pri čemer pa bi si na Veleposlaništvu v Varšavi želeli, da bi svoj delež v večji meri zasedala tudi slovenska podjetja. Ne pozabimo, da je Poljska moderna evropska država, ki je na svojem jugu iz Slovenije oddaljena le dobrih 700 km hitrih avtocestnih povezav. Na Veleposlaništvu se bomo potrudili po svojih močeh, da vam pomagamo pri prvih korakih na ta trg in tudi pri prodoru na trge poljske soseščine.

Ker je Veleposlaništvo RS v Varšavi pristojno tudi za Estonijo, Latvijo in Litvo, storitve gospodarske diplomacije nudimo tudi tistim podjetjem, ki jih zanima poslovanje na omenjenih trgih.

Skupaj z vami se bomo veselili vaših uspehov!

Z lepimi pozdravi iz Varšave,

Maja Šegota, ekonomska svetovalka

 

Dosegljivi smo na naslednjih številkah:

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi

al. Jana Chrystiana Szucha, 17/19, IV p.

00-580 Warszawa, Polska

T: +48 22 849 82 82

www.varsava.veleposlanistvo.si

 

Iskalnik