Skoči do osrednje vsebine

Svet za splošne zadeve o večletnem finančnem okvirju EU

Državni sekretar Matej Marn se je udeležil Sveta EU za splošne zadeve, ki je v okviru priprav zasedanja Evropskega sveta obravnaval pogajalski okvir glede večletnega finančnega okvira EU (VFO). Predstavljeni kompromisni predlog predsednika Evropskega sveta Michela za Slovenijo ni ustrezen, ker ne naslavlja ključnih prioritet Slovenije v pogajanjih.

Prikaz zasedanja Sveta EU za splošne zadeve

Zasedanje Sveta EU za splošne zadeve | Avtor Council of the EU

Države članice so na današnjem Svetu opravile prvo razpravo o večletnem finančnem okvirju EU na podlagi pogajalskega predloga, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Kompromisni predlog Michela predvideva skupen znesek celotnega proračuna v višini 1.094 milijard evrov oz. 1,074 % bruto nacionalnega dohodka EU. To predstavlja za 40 milijard evrov manj sredstev od prvotnega predloga Komisije. Kljub zahtevam 15 kohezijskih držav, tudi Slovenije, naj se obseg VFO ohrani na ravni predloga Komisije, se sredstva za kohezijo zmanjšujejo za 7,5 milijarde evrov, in sicer na način, ki nesorazmerno prizadene nekatere države članice.
Slovenija ocenjuje, da bo potrebnega še precej dela na kompromisnem predlogu predsednika Evropskega sveta, ki za Slovenijo nikakor ni ustrezen, ker ne naslavlja ključnih prioritet Slovenije v pogajanjih. Rahle izboljšave na področju kohezijske politike v primerjavi s predlogom finskega predsedstva sicer nekoliko izboljšujejo obseg kohezijskih sredstev za Slovenijo. Kljub temu je zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo še vedno preveliko in ne rešuje problematike Zahodne Slovenije. Obenem pa v primerjavi s predhodnim finskim predlogom celo znižuje obseg sredstev razvoja podeželja.

Državni sekretar Marn je na zasedanju ponovno izpostavil vprašanje uporabe novejših statističnih podatkov, ki odločilno vplivajo na obseg kohezijskih sredstev za Slovenijo: "Ne sme priti do obsežnih padcev kohezijskih sredstev tako na ravni držav kot regij. Slednje je še posebej pomembno za regijo Zahodna Slovenija, ki po predlogu Komisije zaradi svoje razvitosti precej izgublja." Poleg tega je izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da predlog še vedno ohranja možnost rabatov za nekatere države članice.

Slovenija se je v razpravi ponovno zavzela za povečanje sredstev na področju politike razvoja podeželja. Gre za politiko, katere sredstva so se v predlogu tokratnega VFO znižala najbolj med vsemi programi EU. Dodatna sredstva so predvsem potrebna za države, kot je Slovenija, kjer ima omenjena politika pomembno vlogo v okviru skupne kmetijske politike.

Razprava je pokazala, da še vedno obstaja precejšnje razhajanje med največjimi državami neto plačnicami v EU proračun in državami prejemnicami kohezijskih sredstev. Razhajanja se nanašajo predvsem na obseg VFO ter koliko sredstev se nameni za tradicionalne politike (kohezija in skupna kmetijska politika) ter koliko za nove izzive (podnebne spremembe, migracije, digitalizacija, varnostna politika idp.). Razhajanje med državami članicami ostaja tudi glede ohranitve oz. odprave rabatov za največje neto plačnice.

Slovenija bo na četrtkovem izrednem Evropskem svetu vztrajala, da se najdejo ustrezne rešitve za vprašanja povezana z obsegom kohezijske politike, obravnave Zahodne kohezijske regije v Sloveniji in obsegom sredstev za razvoj podeželja.

Iskalnik