Skoči do osrednje vsebine

Mreža evropskih potrošniških centrov opozarja na pasti na družbenih medijih

V letu 2020 mreža Evropskih potrošniških centrov praznuje 15 obletnico delovanja, ki jo obeležujemo s celoletno kampanjo ozaveščanja potrošnikov o ključnih vprašanjih s področja varstva potrošnikov, in sicer bo vsak mesec obravnavano novo vprašanje. Z januarjem se je izpostavila tematika trajnostno naravnanega potrošništva, v februarju pa se mreža EPC osredotoča na problematiko pasti na družbenih omrežjih.

Facebook, Youtube, Instagram, Twitter, Tinder, CouchSurfing, Flickr, LinkedIn, Quora, Reddit in ostali družbeni mediji so hitro in učinkovito sredstvo za nagovarjanje potrošnikov s ponudbami, ki se jim je težko upreti. Vendar pa nekatera podjetja to izkoriščajo za zvabljanje potrošnikov v naročniške pasti ali za izvabljanje denarja in podatkov od njih, ogrožajo pa tudi varnost posameznikov (okužbe računalnikov, zloraba podatkov, nadlegovanje ali celo izsiljevanje uporabnikov).

Glede na nedavno študijo Evropske komisije je 56 odstotkov evropskih potrošnikov v zadnjih dveh letih doživelo goljufijo. Najpogostejše vrste prevar na družbenih medijih so t. i. "nakupovalne prevare", pri katerih potrošnike z zvijačo zvabijo v (neželene) naročnine ali nakup proizvodov, ki so lažni ali ne obstajajo.

Čeprav se v letu 2017, ko je bil ta problem že zelo pereč v skandinavskih državah, slovenski potrošniki še niso obračali na EPC zaradi neželenih in nevede sklenjenih naročniških pogodb, lahko rečemo, da je ta problem postal v preteklem letu že bolj prisoten.

Oglasi – in dokazi – izginejo brez sledi

Pasti na socialnih omrežij postajajo vse bolj prefinjene, izkoriščajo pa predvsem nepozornost in čustva uporabnikov, ki se odzivajo na mamljive oglaševalske ponudbe, nagradne igre, brezplačne preizkusne ponudbe, prošnje za pomoč, sodelujejo v klepetalnicah, v katerih nevede izdajo zasebne podatke ipd.

Rezultati nedavne raziskave Evropske komisije kažejo, da so najbolj izpostavljeni redni uporabniki interneta, predvsem populacija stara med 34 in 54 let ter višje izobraženi posamezniki. Čeravno je raziskava pokazala, da so posamezniki s stabilnimi financami sicer bolj izpostavljeni prevaram kot tisti s finančnimi težavami, pa je na drugi strani delež slednjih s prevaro večkrat izkusilo tudi finančno izgubo, in sicer je pri posameznikih s težjim finančnim stanjem verjetnost za prevaro s finančno izgubo višja za 12 odstotnih točk od posameznikov brez finančnih težav.

Problem ostaja tudi v izsledljivosti in razkrivanju spletnih prevar, saj v povprečju zgolj petina prevaranih odda uradno prijavo goljufije, večina tistih, ki prevare niso prijavili pa meni, da s prijavo ne bi ničesar spremenili.

Glede na zadnjo raziskavo statističnega urada RS (SURS, 2019) je bil 1 % oseb, starih 16–74 let, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem uporabljale internet za zasebne namene (to je okoli 10.170 oseb), finančno oškodovan ali zaradi kraje njihove identitete, ali zaradi prejema prirejenega elektronskega sporočila, ali zaradi preusmeritve na lažno spletno stran. 

S to kampanjo mreža EPC spodbuja potrošnike, da naredijo preventivni posnetek zaslona s prikazom sumljive vsebine, preden kliknejo na oglas na družbenih medijih. Ti namreč pogosto izginejo takoj, ko uporabnik klikne nanje.

S to minimalno potezo se lahko poveča pozornost uporabnika, zmanjša se impulzivni vzgib ter nenazadnje tudi shrani dokaz v primeru dejanske spletne pasti.

Več najdete na: PREGLED "PREVAR IN GOLJUFIJ, KI SO JIH DOŽIVELI POTROŠNIKI"

Iskalnik