Sklenitev aneksa za rabo podzemne vode iz vodnega vira Alpinum

Vlada  je sklenila aneks št. 3 h koncesijski pogodbi z dne 8. 3. 2006, s koncesionarjem, družbo Aqualpina, družba za polnjenje in prodajo vode d. o. o., Ljubljana za rabo podzemne vode iz vodnega vira Alpinum 1/04 za stekleničenje in proizvodnjo pijač.

S tem aneksom se koncesionarju rok pridobitve gradbenega dovoljenja podaljša do konca leta 2023, rok dokončanja izgradnjo objektov in naprav v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira Alpinum 1/04 za stekleničenje in proizvodnjo pijač do konca leta 2026, rok za pridobitev uporabnega dovoljenja pa do konca leta 2027.

Sklenitev aneksov za odvzem naplavin

Vlada je sklenila štiri anekse h koncesijskim pogodbam za odvzem naplavin v letu 2020, iz struge reke:

• Save na območju občine Litija, s koncesionarjem PGM Hotič proizvodnja gradbenega materiala, Litija;
• Soče - lokacija pod Kamnim, s koncesionarjem Avtoprevozništvo in storitve s TGM Vladimir Jeklin s. p., Tolmin;
• Soče - lokacija pod Volarji, s koncesionarjem Zuprom Prevozi in trgovina d. o. o., Tolmin;
• Soče - lokacija pri Žvikarju, s koncesionarjem Avtoprevozništvo Robert Žagar s. p.

Vlada z aneksi določa posebne pogoje, ki jih mora upoštevati koncesionar med izvajanjem koncesije v letu 2020.

Sklenitev aneksa za odvzem naplavin iz Soče

Vlada je sklenila dodatni aneks h koncesijski pogodbi za odvzem naplavin v letu 2019 iz struge reke Soče - lokacija pri Žvikarju, s koncesionarjem Avtoprevozništvo Robert Žagar s. p., Srpenica.

V začetku letošnjega leta (2. in 3. februarja) je prišlo na porečju Soče do visokovodnega stanja. Povečani pretoki so premeščali velike količine proda, kar je bilo najizraziteje na območju koncesije za odvzem naplavin na lokaciji pri Žvikarju, kjer je koncesionar Žagar Robert s. p. Soča je v spodnjem delu koncesijskega območja nanesla večjo količino proda (leva stran in osrednji del struge), obenem pa pričela z bočno erozijo na desni brežini. Zaradi tega izrednega naravnega dogodka se koncesionarju dovoli odvzeti dodatne količine v višini 5.000 m³.

Prenos koncesije za odvzem naplavin iz Soče

Vlada je izdala odločbo, s katero se koncesija za odvzem naplavin iz struge reke Soče - lokacija pod Idrskim, prenese s koncesionarja Avtoprevozništvo Damjan Petrica s. p., Kobarid na novega koncesionarja Znajder, gradbeništvo in trgovske storitve, d. o. o., Kobarid. Za podpis koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Simona Zajca.

Prenos vodne pravice - koncesije na drugo fizično ali pravno osebo je možen, če novi koncesionar v skladu z Zakonom o vodah izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za pridobitev koncesije.

S koncesijsko pogodbo se določa tudi količina naplavin za odvzem v letu 2020.

Zavrnitev soglasja Občini Domžale za prostorske ureditve v območju lokacijskega načrta

Vlada je Občini Domžale zavrnila soglasje k načrtovanju prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Blagovica – Šentjakob.

Soglasje je zavrnila, saj pobude občine ni mogoče presojati, ker občina v območju navedenega lokacijskega načrta ne načrtuje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z nalogami upravnikov večstanovanjskih stavb

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Janija Ivanuše v zvezi z nalogami upravnikov večstanovanjskih stavb.  

V odgovoru vlada pojasnjuje, da se razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, v kateri je opredeljena tako nepremičnina, ki je predmet upravljanja, kot tudi pooblastila in obveznosti upravnika v zvezi z opredeljeno nepremičnino oz. nepremičninami. Upravnik torej lahko za etažne lastnike izvaja le posle na nepremičninah, ki so opredeljene v pogodbi. Poleg pooblastil iz Stanovanjskega zakona se lahko upravniku v pogodbi določijo tudi druge pravice in obveznosti. Upravnik večstanovanjske stavbe je po zakonu pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov.

Zbor lastnikov lahko skliče tako upravnik, kot tudi etažni lastniki, ki skupaj dosegajo najmanj eno petino solastniških deležev, ali nadzorni odbor. Zakon določa, da tisti, ki skliče zbor lastnikov, tudi oblikuje predlog sklepov, o katerih se bo odločalo z glasovanjem. Seveda lahko predloge sklepov o katerih se bo glasovalo prispevajo tako upravnik, etažni lastnik/lastniki ali nadzorni odbor. Zbor etažnih lastnikov praviloma vodi upravnik, lahko pa tudi etažni lastnik, ki ga z večino prisotnih glasov določi zbor, oziroma tisti, ki je zahteval sklic zbora. Po končanem zboru mora upravnik najpozneje v 30 dneh sestaviti zapisnik. Zapisnik mora vsebovati podatke o kraju in času zbora, seznam navzočih etažnih lastnikov s podpisi, predloge sklepov, o katerih se je na zboru glasovalo in rezultate glasovanja. Upravnik lahko prične s postopkom uresničevanja sprejetih sklepov, navedenih v zapisniku zbora lastnikov takrat, ko je zapisnik potrjen. Za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti predlaganim sklepom. Etažni lastniki morajo upravniku na podlagi izstavljenega mesečnega obračuna ali drugega ustreznega izračuna redno in v roku izpolniti vse obveznosti. Etažnega lastnika, ki zamuja s plačilom, mora upravnik pisno opomniti. Kadar etažni lastnik meni, da je mesečni obračun stroškov, ki ga izstavi upravnik napačen, lahko uveljavlja reklamacijo spornih postavk obračuna pri upravniku. V primeru spora lahko o stvari odloča le sodišče.

Inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa na stanovanjskem področju po Stanovanjskem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji Gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Stališče k sporočilu Komisije glede Evropskega zelenega dogovora

Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Evropski zeleni dogovor.

Slovenija se zaveda, da je spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi najpomembnejša naloga te generacije. Zato pozdravlja Evropski zeleni dogovor (EZD) kot okvir za določitev pristopa EU k trajnostni rasti, s ciljem preobrazbe EU v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim gospodarstvom, ki najkasneje do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov, zdravje državljanov pa bo zaščiteno pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja. V tem oziru pozdravlja postopno integracijo Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja v temeljne razvojne dokumente in procese v EU. Prizadevala si bo, da bodo te vsebine primerno upoštevane v napovedanih strateških dokumentih, nacionalne posebnosti in potrebna finančna sredstva pa upoštevane pri določenih ukrepih, ki jih predvideva EZD.

Slovenija se strinja, da se bo morala EU še naprej odzivati tudi na globalni ravni, kjer mora EU ohraniti vodilno vlogo. Treba bo še bolj krepiti zeleno diplomacijo ter uporabljati trgovinsko politiko, kot orodje za zagotavljanje trajnostnega razvoja. EU bo morala državam v razvoju pri prehodu na zeleno gospodarstvo predvideti dodatno finančno in tehnično pomoč. Slovenija še posebej podpira delo v zvezi z zeleno agendo za Zahodni Balkan, pri pripravi katere bo aktivno sodelovala, saj je treba nameniti večjo pozornost državam v neposredni soseščini.