V Sloveniji spoštujemo današnji Dan spomina, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb. Enako spoštovanje pričakujemo do slovenskih in drugih žrtev upora zoper okupatorski fašizem, še prav posebej civilnih žrtev, ki so množično umirale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, od Raba do Gonarsa, od Visca do Moniga. K temu spoštovanju, ki mora biti vzajemno, prav gotovo ne prispeva dejstvo, da se v Trstu pod okriljem lokalnih oblasti organizira vrsta posvetov, med katerimi se v enem že v naslovu zaničljivo govori o "lažnem samopomilovanju Slovencev". Na drugem posvetu pa gostujoči predavatelji celo razlagajo, da so si Slovenci leta 1920 sami požgali Narodni dom. Zanikovanja trpljenja Slovencev in izkrivljanja zgodovine ne moremo in ne bomo dopustili.

Zadnje stoletje je bilo do obeh narodov še posebej kruto, zato je še toliko bolj pomembno, da si zagotovimo mirno prihodnost v dobrem sosedstvu in sodelovanju. Prvi pogoj za to pa je, da spoštujemo spomine in žrtve na obeh straneh in spoštujemo zgodovinska dejstva. V tej luči za nas ostaja ključno skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev iz leta 2000, z naslovom "Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956."

Evropska unija je nastala na vrednotah miru, spoštovanja in sodelovanja med državami in te vrednote so vodilo tudi slovenske zunanje politike.